Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep II Ips 240/2011 ECLI:SI:VSRS:2012:II.IPS.240.2011 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal because interim order on restitution and annulment does not end proceedings. Appeal requires final judgment to be admissible.

Numero d'incarto Sklep II Ips 240/2011
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court rejected the defendants' appeal against a second-instance decision that allowed a request for restitution and partially annulled a default judgment. The defendants argued that the partial annulment rendered the default judgment legally binding and thus the appeal admissible under the Code of Civil Procedure. The court ruled that such an interim order does not conclude the proceedings, rendering the appeal inadmissible regardless of the legal questions raised.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku; Sklep, ki odloča o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in delni razveljavitvi zamudne sodbe, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan, zato zoper njega ni dovoljena revizija.

Parole chiave

Generato dall'IA
admissibility of appeal final judgment requirement restitution proceedings partial annulment Code of Civil Procedure interim order procedural conclusion conseguenze del ritiro

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrže.

Toženca morata v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožniku 2.623,20 EUR stroškov odgovora na revizijo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

[JEDRO]

Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in (delni) razveljavitvi zamudne sodbe ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo prvemu tožencu naložilo, naj tožniku plača 116.161,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka), toženo stranko pa je zavezalo k izročitvi nepremičnine tožniku (2. točka izreka) in k plačilu njegovih pravdnih stroškov (3. točka izreka). Kasneje je na podlagi predloga druge toženke s sklepom dovolilo vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka) in razveljavilo zamudno sodbo (2. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi zoper navedeni sklep delno ugodilo in ga v 2. točki izreka spremenilo tako, da se zamudna sodba razveljavi le v 2. in 3. točki ter zgolj v obsegu, kolikor se nanaša na drugo toženko. Sicer je tožnikovo pritožbo zavrnilo in prvostopenjski sklep potrdilo, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je pridržalo za končno odločbo.

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča v delu, s katerim je bilo pritožbi tožnika ugodeno, toženca vlagata revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep spremeni in tožnikovo pritožbo v celoti zavrne, sicer pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v nov postopek. Priglašata tudi stroške. Uvodoma povzemata potek pravde in menita, da je zamudna sodba zoper prvega toženca postala pravnomočna, saj jo je pritožbeno sodišče razveljavilo le glede druge toženke. Ker je bilo toženkinemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pravnomočno ugodeno, bi morala biti zamudna sodba razveljavljena v celoti, še posebej, ker sta toženca enotna in nujna sospornika. Spor se namreč nanaša na izročitev in plačilo uporabnine za nepremičnino, ki je skupna lastnina tožencev. Ne glede na zadostno vrednost spornega predmeta za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) opozarjata, da gre v konkretnem primeru za pomembno pravno vprašanje v zvezi institutom enotnega in nujnega sosporništva, o katerem ni sodne prakse, zato bi morala biti revizija dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP).

4. Tožnik v odgovoru na revizijo nasprotuje revizijskim navedbam in predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev. Prav tako priglaša stroške.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in (delni) razveljavitvi zamudne sodbe, po ustaljenem stališču revizijskega sodišča ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.(1) Revizija tožencev zato ni dovoljena niti ne bi mogla biti dopuščena. Toženca se tako neutemeljeno sklicujeta na pomembno pravno vprašanje, poleg tega pa je njuna vloga (po vsebini in nazivu) revizija in ne predlog za dopustitev revizije.

7. Ker revizija ni dovoljena, jo je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Revidenta sta z revizijo propadla, zato sta dolžna tožniku povrniti zahtevane in potrebne stroške odgovora na revizijo. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo odmerilo na 2.623,20 EUR (nagrada od skupne vrednosti predmeta (156.161,83 EUR) po tarifni št. 3300 znaša 2.186,00 EUR, povečano za 20 % DDV), ki jih morata plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tedaj dalje (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 292/2009 z dne 1. 9. 2011, II Ips 611/2007 z dne 30. 3. 2009, II Ips 81/2009 z dne 17. 9. 2009, II Ips 104/2010 z dne 15. 4. 2010, VIII Ips 92/2009 z dne 9. 11. 2010 in druge.