Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Cp 3637/2011 ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.3637.2011 Generato dall'IA

Appeal allowed: Doubt about capacity requires resolving in current proceedings, not suspending the trial.

Numero d'incarto VSL sklep II Cp 3637/2011
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The first-instance court suspended proceedings due to doubts about the defendant's capacity, but the appeal court overturned this decision. The appellant argued that a detailed forensic examination proved the defendant's condition had significantly improved over 28 years, making a guardian unnecessary. The court held that statutory grounds for suspending proceedings are exhaustive and do not include mere doubt about capacity. Instead, the court must resolve the capacity issue within the ongoing trial and only suspend if a formal removal of capacity is later decided.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 205. člen 1. odstavek 1.; 208. člen 1. odstavek 1.; 80. člen; 81. člen; 82. člen: Doubt regarding a party's capacity does not justify suspending proceedings; the court must resolve the issue in the current trial or act under specific capacity removal provisions.

Parole chiave

Generato dall'IA
capacity suspension procedural capacity forensic examination statutory exhaustion appeal court ruling necessità d'istruzione scolastica speciale integrazione insufficiente diffida dell'istituzione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
VSL II Cp 3952/2010
tudi sklep VSL II Cp 3952/2010 z dne 23.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ko obstaja dvom o pravdni sposobnosti katere od strank, postopka ni mogoče prekiniti (do odločitve o predlogu za odvzem poslovne sposobnosti), temveč mora sodišče prve stopnje v takšni situaciji vprašanje (ne)obstoja pravdne oz. procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da toženec procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP (če bi bili izpolnjeni v 82. členu ZPP predpisani pogoji, pa lahko tudi po določbah tega člena). Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek prekinilo na podlagi ugotovitve, da toženec sam ni sposoben opravljati pravdnih dejanj ter razumeti pomena teh dejanj oziroma ni sposoben v zadostni meri razumeti vsebine in pomena sodnih pisanj. Sodišče je o toženčevem stanju že obvestilo CSD X in zaprosilo, naj tožencu postavi skrbnika za poseben primer, postopek pa se bo nadaljeval, ko bo tožencu postavljen tak skrbnik.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki v pritožbi navaja, da podrobna proučitev izvedenskega mnenja pokaže, da so v mnenju navedene ugotovitve le pojasnila, kaj diagnoze toženčevega zdravstvenega stanja izpred 30 let lahko pomenijo. Naloga izvedenke v predmetni zadevi je bila med drugim pregled toženca, iz pisnega izvedenskega mnenja pa je razvidno, da je izvedenka vzpostavila s tožencem maja 2009 osebni kontakt po telefonu in da je iz zdravstvenega kartona toženca razvidno, da je le-ta vseskozi brez kontaktov z zdravstvenim sistemom. Izvedenka še navaja, da je bil toženec do leta 1983 štirikrat zdravljen v Psihiatrični kliniki ter upokojen z diagnozo „zmerna stopnja duševne nerazvitosti“. Ugotovitve, da toženec od leta 1983 do sedaj ni potreboval niti običajne, kaj šele psihiatrične medicinske pomoči, pa kažejo na to, da se je njegovo zdravstveno stanje v 28 letih zanesljivo izboljšalo, saj bi sicer potreboval medicinsko pomoč. Izvedenec psihiatrične stroke lahko tudi pravdno sposobnost ugotovi le po skrbnem sistematičnem osebnem pregledu toženca, tak pregled pa v konkretnem primeru ni bil opravljen. Zato tudi postavitev skrbnika za poseben primer ni utemeljena.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da obligatoren razlog za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP) ni podan, saj se po tej določbi postopek prekine, če stranka izgubi pravdno sposobnost, ne pa tudi v primeru, če se pojavi dvom o tem, kot je primer v tej zadevi. Sodišče sicer res ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na strankino pravdno sposobnost in se, če ta procesna predpostavka odpade, postopek prekine, dokler zakoniti zastopnik ne prevzame pravde (1. točka prvega odstavka 205. člena in prvi odstavek 208. člena ZPP). Vendar v primeru, ko obstaja dvom o pravdni sposobnosti katere od strank, postopka ni mogoče prekiniti (do odločitve o predlogu za odvzem poslovne sposobnosti - o odvzemu ali omejitvi poslovne sposobnosti toženca namreč še ni bilo (pravnomočno) odločeno), temveč mora sodišče prve stopnje v takšni situaciji vprašanje (ne)obstoja pravdne oz. procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da toženec procesne sposobnosti nima (kot v obravnavanem primeru), ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP (če bi bili izpolnjeni v 82. členu ZPP predpisani pogoji, pa lahko tudi po določbah tega člena). Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu (prim. tudi sklep VSL II Cp 3952/2010 z dne 23. 03. 2011).

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče moralo pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

6. Odločitev o stroških pritožbenega sodišča je odpadla, ker jih pritožnica ni uveljavljala.