Appeal against final administrative act dismissed when case remanded for retrial by first instance court.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court dismissed the appeal filed by a party with an interest against a final court judgment. The first instance court had previously overturned an administrative decision and remanded the case to the administrative body for a new decision regarding compensation for nationalized property. The court ruled that because the first instance judgment did not conclusively resolve the rights or interests of the parties, the administrative procedure was not yet concluded, thereby precluding the filing of a review appeal.
Regesto Legislator
Generato dall'IAPrvi odstavek 83. člena Zakona o upravnem sporu; Revizija ni dovoljena, ko je sodba prve stopnje odpravila upravni akt in vrnila zadevo v ponovni postopek, saj ni bilo dokončno odločeno o pravicah ali pravnih interesih strank.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
I. Revizija se zavrže.
II. Stranka z interesom sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi Slovenske odškodninske družbe, d. d. (v nadaljevanju SOD) in odpravilo 1., 2. in 3. točko izreka dopolnilne odločbe Upravne enote Lendava) z dne 5. 10. 2010, ter zadevo v tem obsegu vrnilo toženi stranki v nov postopek. Z navedeno dopolnilno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se delna odločba istega organa z dne 19. 10. 2009, izdana v zadevi denacionalizacije premoženja (stanovanjske stavbe) A. A., dopolni tako, da je upravičenec upravičen do doplačila odškodnine do polne vrednosti nepremičnin ob podržavljenju, in sicer za vrnjeno ½ (eno polovico) na tam navedenih nepremičninah, v znesku 97.522,22 DEM oziroma 49.862,32 EUR (1. točka izreka dopolnilne odločbe), da je zavezanka SOD dolžna skrbniku za poseben primer izročiti obveznice v navedeni višini (2. točka izreka dopolnilne odločbe) in da se za skrbnika za poseben primer postavi B.B. (3. točka izreka dopolnilne odločbe). Tožena stranka je z odločbo z dne 4. 5. 2011 zavrnila pritožbo tožeče stranke.
2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da iz zahteve za denacionalizacijo, vložene v roku iz prvega odstavka 64. člena ZDen, posameznih navedb v zahtevi in celotne vsebine izhaja, da v njej ni zahtevana vrnitev premoženja v obsegu, ki je bilo do ½ last A.A. še pred smrtjo brata C. C. Ker je bilo glede tega dejansko stanje v denacionalizacijskem postopku ugotovljeno zmotno in je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, je odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo v smislu tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Navaja še, da bo moral organ v ponovnem postopku reševanja zadeve ponovno odločiti in pri tem upoštevati stališče sodišča prve stopnje, da je vlagatelj v pravočasni zahtevi zahteval le polovico premoženja C.C., ki je prešla na D.D in A.A., ki sta v tem obsegu denacionalizacijska upravičenca.
3. Zoper navedeno sodbo je stranka z interesom B.B. (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. V reviziji med drugim navaja, da je njen pravni interes za vložitev revizije izkazan, ker tožena stranka glede na stališče sodišča prve stopnje o tem, da zahteva za denacionalizacijo obravnavane polovice premoženja, ki je bila že prej last A.A., ni bila vložena, ne bo imela več o čem odločati. Revident zato ne bo imel možnosti vlagati pravna sredstva, niti ne bo imel dostopa do sodišča v upravnem sporu. Priglaša stroške revizijskega postopka.
4. Revizija ni dovoljena.
K I. točki izreka:
5. Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezane enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.
6. V obravnavani zadevi je s prvostopenjsko sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek. To pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidenta ni dokončno odločeno. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral upravni organ izdati nov upravni akt v 30-tih dneh od dneva, ko je prejel sodbo.
7. Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1.
8. Zato v obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi, odpravljena odločitev tožene stranke in je ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Takšno stališče je ustaljeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. zadeve X Ips 1390/2005, X Ips 820/2007, X Ips 679/2008, X Ips 495/2010).
9. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
K II. točki izreka:
10. Ker revident z revizijo ni uspel, na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.