Appeal dismissed because single property value estimate fails for cumulative primary and secondary claims.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court dismissed the appeal against a final judgment regarding property rights registration. The appellants, successors to the original plaintiff, filed a primary claim for land registry entries and a secondary claim to confirm acquisition by accession, but only provided one unified property value estimate for the entire dispute. The court ruled that a single valuation is insufficient when multiple distinct claims with different legal bases are asserted, as the statutory threshold for appeal depends on the specific value of each claim or the undifferentiated total value per defendant. Consequently, the appellants failed to meet the monetary requirement for appeal regarding the secondary claim and the specific portion of the primary claim against each defendant.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZPP 367. odst. 2; ZPP 41. odst. 2: When multiple claims with different legal bases are asserted, the admissibility of appeal depends on the value of each individual claim; a single valuation estimate is insufficient for cumulative claims and does not cover secondary requests.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Pri (eventualni) kumulaciji zahtevkov navedba le ene ocene vrednosti spora ne zadošča, saj se ne more nanašati tako na primarni kot tudi na podrejeni tožbeni zahtevek, temveč kvečjemu le na prvotno postavljeni zahtevek.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvotni tožnik L. D. je v tožbi uveljavljal zahtevek, da mu prvi toženec I. P. izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice na parc. št. 8/1 k.o. ... do ½ in da mu drugi toženec R. izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice na parc. št. 8/1 k.o. ... do ½. Ker je tožnik med postopkom umrl, se je postopek nadaljeval z njegovima pravnima naslednikoma A. D. in B. M., na strani drugega toženca pa je zaradi prodaje solastninskega deleža nepremičnine v pravdo vstopil njegov pravni naslednik T. S. Po pozivu sodišča sta tožnika nepremičnino opredelila s pravilno oznako parc. št. 8/1.S k.o. ..., vztrajala pri primarno postavljenem zahtevku in poleg njega postavila še podrejeni zahtevek na ugotovitev, da je njun prednik L. D. pridobil lastninsko pravico na ½ parc. št. 8/1.S k.o. ... s priposestvovanjem in da sta toženi stranki dolžni tožnikoma izstaviti listino za vknjižbo lastninske pravice na vsakega do ¼.
2. Sodišče prve stopnje je oba zahtevka zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožnika v pravočasni reviziji izpodbijata celotno odločitev. Uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagata ugoditev reviziji.
4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni dovoljena.
6. Obravnavani spor je premoženjske narave, zaradi česar je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena, kadar vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,92 EUR (prej 1,000.000 SIT). Kadar tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja več tožbenih zahtevkov, ki imajo različno pravno in dejansko podlago, je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP).
7. V obravnavani zadevi je pravni prednik tožnikov, ko je v tožbi zoper vsakega toženca uveljavljal nedenarni dajatveni zahtevek, navedel enotno vrednost spornega predmeta 2,500.000 SIT (sedaj 10.432,32 EUR), ki je ostala nespremenjena tudi ob naknadni postavitvi podrejenega zahtevka. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da pri tovrstni kumulaciji zahtevkov navedba le ene vrednosti spora ne zadošča, saj se ne more nanašati tako na primarni kot tudi na podrejeni tožbeni zahtevek, temveč kvečjemu le na prvotno postavljeni zahtevek(1). Ker tožnika vrednosti naknadno postavljenega podrejenega zahtevka nista navedla, si v tem delu nista zagotovila pravice do revizije. Nedovoljena je tudi revizija zoper odločitev o primarnem zahtevku. Toženca sta v tem delu navadna sospornika (spor je po naravi pravnega razmerja mogoče rešiti različno za vsakega toženca posebej), zato je za dovoljenost revizije pomembno, koliko znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodne odločbe, ki odpade na vsakega od njiju. Le-te pa ni mogoče ugotoviti, saj tožnika oziroma njun pravni prednik skupne vrednosti spornega predmeta 10.432,32 EUR nista diferencirala.
8. Opisane pomanjkljivosti onemogočajo preizkus, ali je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena(2), zato je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP odločilo kot v izreku tega sklepa, ki obsega tudi odločitev o priglašenih stroških revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
---.---
Op. št. (1): Prim. odločbe Vrhovnega sodišče v zadevah II Ips 259/2005, II Ips 519/2005, II Ips 272/2007, II Ips 410/2007 in II Ips 219/2008.
Op. št. (2): Prim. pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 12. 1993, objavljeno v Poročilu VSS 2/93 str. 12.