Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba II Ips 647/2008 ECLI:SI:VSRS:2011:II.IPS.647.2008 Generato dall'IA

Slovenian Supreme Court dismisses appeal; overtime income alone does not increase marital property share without offsetting other burdens.

Numero d'incarto Sodba II Ips 647/2008
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the husband's appeal against the appellate court's decision to equalize the marital property division between spouses. While the husband argued that his significantly higher income from 5,000 overtime hours and physical labor on a house construction should warrant a larger share, the court found the lower court's factual findings regarding the wife's domestic burdens and financial contributions decisive. The court ruled that income derived solely from overtime work does not automatically justify a higher property share unless it compensates for a lack of domestic contributions by the other spouse.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

59. člen ZZZDR; 370. člen ZPP: Income from overtime work alone does not entitle a spouse to a larger share of marital property unless it offsets the other spouse's domestic burdens or lack of contribution.

Parole chiave

Generato dall'IA
marital property division overtime income domestic burdens equal division Zakon o zakonski skupnosti property compensation appellate review indigenza finanziaria

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
59. člen ZZZDR
Višji prihodki enega od zakoncev, ki so izključno posledica nadurnega dela, pa ne pomenijo višjih prihodkov, ki bi se lahko sami po sebi odrazili na višjem deležu na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR).
370. člen ZPP
375. člen ZPP
378. člen ZPP
Revizijsko sodišče je zato revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Višji prihodki enega od zakoncev, ki so izključno posledica nadurnega dela, ne pomenijo višjih prihodkov, ki bi se lahko sami po sebi odrazili na višjem deležu na skupnem premoženju. Opazno večji priliv denarja se lahko odrazi na višjem deležu le ob izenačitvi drugih obremenitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je presodilo, da znaša tožnikov delež na skupnem premoženju 3/5, višji zahtevek (glede 1/5) pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da je imel tožnik v prvih desetih letih življenjske skupnosti višje dohodke, saj je prejemal plačilo za delo preko polnega delovnega časa (5000 nadur).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in odločilo, da je delež vsake pravdne stranke na skupnem premoženju ½. Presodilo je, da ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel tožnik višje dohodke v prvih desetih letih življenjske skupnosti, ne da bi bilo ugotovljeno, za koliko so bili njegovi dohodki višji, in ob dejstvu, da je življenjska skupnost pravdnih strank trajala 30 let, ne more utemeljiti višjega deleža tožnika na skupnem premoženju. Ugotovilo je tudi, da tožnik ni podal ustreznih trditev glede višine dohodka.

3. Revizijo vlaga tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je napako naredilo sodišče prve stopnje, ko ni ugotovilo višine dohodka. Sam točnih podatkov o osebnem dohodku toženke ni imel. Poudarja, da je bil gonilna sila pri gradnji hiše, prav tako pa je toženki pomagal tudi pri poslovanju njene družbe in je tako prispeval k dobičku. Predlaga, da se reviziji ugodi in se vzpostavi sodba sodišča prve stopnje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, (1) da je življenjska skupnost tožnika in toženke trajala približno 30 let, (2) da je tožnik v prvih desetih letih življenjske skupnosti prejemal višje dohodke zaradi nadurnega dela (5000 nadur), (3) da je bilo na toženki večje breme skrbi za družino, gospodinjstvo in otroke, (4) da je bil tožnikov fizični prispevek pri gradnji hiše nekaj večji, toženka pa je opravljala dela, ki sodijo v delokrog ženskih opravil, (5) da je zagonska sredstva za gradnjo hiše (nakup zemljišča) prispevala toženka iz posebnega premoženja (odškodnina za telesne poškodbe v prometni nesreči) in (6) da je tožnik pomagal toženki pri poslovanju družb Ž. d.o.o., P. d.o.o. in mrežnem marketingu, ki ga je toženka opravljala preko M. s.p. Revizijske navedbe, da je bil tožnik pri gradnji hiše gonilna sila tudi s finančnega in organizacijskega vidika ter da toženka pri gradnji hiše zaradi njene angažiranosti v službi ni veliko sodelovala, pa pomenijo izpodbijanje zgoraj povzetih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, zato jih revizijsko sodišče ni upoštevalo (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Za odločitev v tej zadevi je ključnega pomena ugotovitev sodišč, da je imel tožnik v prvih desetih letih njune skupnosti višje prihodke izključno na račun dela preko polnega delovnega časa. Opravil naj bi 5000 nadur. Da je imel v tem obdobju višje prihodke izključno na račun nadurnega dela, priznava tožnik tudi v reviziji. Višji prihodki enega od zakoncev, ki so izključno posledica nadurnega dela, pa ne pomenijo višjih prihodkov, ki bi se lahko sami po sebi odrazili na višjem deležu na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR). Višji prihodki enega od zakoncev iz naslova nadurnega dela, bi se lahko odrazili na višjem deležu na skupnem premoženju, ko bi bilo npr. ugotovljeno, da drugi zakonec v tem času ni opravljal nobenih domačih del oziroma ni skrbel za otroke. Tudi iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se lahko opazno večji priliv denarja odrazi na višjem deležu le ob izenačitvi drugih obremenitev.(1) Sodišči sta nasprotno ugotovili, da je bilo večje breme skrbi za družino, gospodinjstvo in otroke ravno na toženki. Vprašanje višine tožnikovih dohodkov bi torej za odločitev v tej zadevi lahko bilo relevantno le ob ugotovitvi, da sta bili pravdni stranki pri ostalih opravilih izenačeni. Iz navedenih razlogov je za odločitev v tej zadevi tako nepomembno tudi dejstvo, da je tožnik pomagal toženki pri poslovanju družb Ž. d.o.o., P. d.o.o. in mrežnem marketingu, ki ga je toženka opravljala preko M. s.p.

8. Dejstvo, da se je tožnik pri gradnji hiše v večji meri angažiral pri fizičnih delih, pa se ob ugotovitvah, da je toženka v tem času opravljala dela, ki spadajo v krog ženskih opravil pri gradnji hiše in da je zagonska sredstva za začetek gradnje hiše prispevala toženka iz svojih posebnih sredstev (prim. 6. točko te obrazložitve), prav tako ne more odraziti na višjem deležu na skupnem premoženju.

9. Glede na obrazloženo je tudi po presoji revizijskega sodišča odločitev sodišča druge stopnje, da je delež pravdnih strank na skupnem premoženju izenačen, materialnopravno pravilna. Revizijsko sodišče je zato revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Prim. npr. odločbe VS RS II Ips 427/2010 z dne 30. 6. 2011, II Ips 776/2007 z dne 12. 9. 2008, II Ips 363/2007 z dne 8. 4. 2010, II Ips 1142/2008 z dne 8. 10. 2009, II Ips 719/1993 z dne 16. 3. 1995.