Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cp 4479/2010 ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.4479.2010 Generato dall'IA

Appeal dismissed; objection to execution limited to claim defenses, not title validity.

Numero d'incarto VSL sklep I Cp 4479/2010
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting an objection to execution. The appellant argued that the execution was invalid due to unproven ownership claims and pending proceedings on title validity, but the court held that objections to execution under Article 59 of the Enforcement and Security Act only concern defenses regarding the claim, not the validity of the enforcement title. Furthermore, the court determined that suspending the proceedings to resolve the title question was not economically sound given the existence of a pending appeal in the related case.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

59. člen ZIZ; 13. člen ZPP: An objection to execution under Article 59 of the Enforcement and Security Act applies solely to defenses regarding the claim and not to the validity of the enforcement title; proceedings may be suspended only if economically sound and necessary to avoid unnecessary delay.

Parole chiave

Generato dall'IA
objection to execution validity of enforcement title defenses regarding claim suspension of proceedings economic efficiency principle ZIZ Article 59 ZPP Article 13

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
I Cp 738/2009
Appeal partially allowed; written offer requirement met by signed document under ZOR Art. 72.
P 3076/2007-II
P 3076/2007-II še ni bilo odločeno o njenih podrejenih zahtevkih.

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožba na nedopustnost izvršbe se namreč po določbi 59. člena ZIZ nanaša lahko le na razloge, ki se nanašajo na terjatev, medtem ko veljavnost izvršilnega naslova ne predstavlja takšnega razloga.

Vložitev izrednega pravnega sredstva na prekinitev postopka ne vpliva, ker tudi v primeru rešitve predhodnega vprašanja zakon ne dopušča prekinitve postopka dlje kot do pravnomočne odločitve o zadevi.

Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo. Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za prekinitev postopka.

Proti sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter napačne uporabe materialnega prava s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njenemu predlogu za prekinitev postopka ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da v predmetnem pravdnem postopku od sodišča terja ugotovitev, da je izvršba na nepremičninah, za katere zatrjuje, da so njene, nedopustna. Tožeča stranka v drugih postopkih dokazuje svojo lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe. Vprašanje njene lastninske pravice na sporni nepremičnini pa ni meritorno rešeno in je zoper pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 738/2009 vloženo izredno pravno sredstvo, prav tako pa v pravdnem postopku z opr. št. P 3076/2007-II še ni bilo odločeno o njenih podrejenih zahtevkih. Po pravilih pravdnega postopka sodišče o podrejenih tožbenih zahtevkih ne odloča, kadar ugodi primarnemu zahtevku oziroma prvemu podrejenemu zahtevku. Navedeno je razvidno tudi iz obrazložitve sodbe z dne 18.9.2008, opr. št. P 3076/2007-II, kjer je sodišče navedlo: „kar tožeča stranka zahteva drugače, se zavrne“. To pomeni, da je sodišče drugačen zahtevek tožeče stranke v okviru zahtevka o katerem je meritorno odločalo, zavrnilo. Pritožnika še navajata, da teče tudi postopek za ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga sklepu o izvršbi, katere nedopustnost terjata v tem postopku. Po njunem prepričanju ničnost izvršilnega naslova pomeni, da je odpadla podlaga za sklep o izvršbi in torej tudi sam postopek izvršbe ne more teči.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru tožeča stranka v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe zatrjuje, da je sporno nepremičnino pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe ter uveljavlja tudi originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču ter na podlagi priposestvovanja. Originaren način pridobitve lastninske pravice pa tožeča stranka uveljavlja tudi v zadevi z opr. št. P 3076/2007-II z drugo in tretje postavljenim podrednim tožbenim zahtevkom, o katerem pa sodišče v navedenem postopku še ni odločalo, kar izhaja tako iz izreka odločbe kot tudi iz 6. strani obrazložitve odločbe, kjer je sodišče zapisalo, da je delno ugodilo prvemu podrednemu tožbenemu zahtevku in da o ostalih podrednih tožbenih zahtevkih ni odločalo. Navedeno pa je razvidno tudi iz obrazložitve odločbe Višjega sodišča z opr. št. I Cp 738/2009, iz katere prav tako izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo le o prvem podredno postavljenem zahtevku tožeče stranke. Zato je zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je bilo sodbo z opr. št. P 3076/2007-II odločeno tudi o drugem in tretjem podrednem tožbenem zahtevku tožeče stranke.

Pravilno pa je stališče prvostopenjskega sodišča, da odločitev o ničnosti notarskega zapisa ne vpliva na odločitev o dopustnosti izvršbe. Tožba na nedopustnost izvršbe se namreč po določbi 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, nanaša lahko le na razloge, ki se nanašajo na terjatev, medtem ko veljavnost izvršilnega naslova ne predstavlja takšnega razloga. Morebitna ugotovitev ničnosti notarskega zapisa, bo kvečjemu razlog za ustavitev izvršbe.

Pravilno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da vložitev izrednega pravnega sredsteva na prekinitev postopka ne vpliva, ker tudi v primeru rešitve predhodnega vprašanja zakon ne dopušča prekinitve postopka dlje kot do pravnomočne odločitve o zadevi.

Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo (1. odst. 13. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V konkretnem primeru je bila zoper odločitev o primarno postavljenem tožbenem zahtevku v zadevi z opr. št. 3076/2007-II vložena revizija in ker sodišče v navedeni zadevi ostalih dveh podrednih tožbenih zahtevkih tožeče stranke še ni začelo obravnavati, se izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da ne bo prekinilo postopka ( in bo torej samo reševalo predhodno vprašanje) za smotrno.

Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper sklep zavrnlo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. odst. 365. člena ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 155. in 165. člena ZPP.