Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba in sklep II Ips 564/2008 ECLI:SI:VSRS:2011:II.IPS.564.2008 Generato dall'IA

Appeal dismissed for first plaintiff; appeal inadmissible for second due to value threshold under ZPP.

Numero d'incarto Sodba in sklep II Ips 564/2008
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court rejected the appeal regarding the second plaintiff because the claim value fell below the statutory threshold for review, while dismissing the appeal against the first plaintiff as unfounded. The plaintiffs argued that a criminal conviction for attempted murder automatically established legally recognized non-material damage from fear. The court held that not all non-material damage is legally recognized, specifically ruling that ordinary fear or anxiety without severe mental disruption does not warrant compensation.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZPP 370.1(1); ZPP 339.2(14); ZPP 41(2): An appeal is inadmissible if the claim value does not exceed the statutory threshold, and non-material damage from fear is only recognized if it severely disrupts mental equilibrium.

Parole chiave

Generato dall'IA
non-material damage fear compensation criminal conviction appeal threshold mental equilibrium ZPP review negligible damage indigenza processuale non provata

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se v delu, ki se nanaša na drugo tožnico, zavrže, v delu, ki se nanaša na prvo tožnico, pa zavrne.

[JEDRO]

Ni vsaka nepremoženjska škoda, četudi dejansko obstaja, pravno priznana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka tožnic za plačilo 4.673,68 € (prva tožnica) in 3.839,09 € (druga tožnica) odškodnine in ju zavezalo k povrnitvi toženčevih pravdnih stroškov. Sodišče druge stopnje je s takšno odločitvijo soglašalo in zavrnilo pritožbo tožnic ter potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.

2. Tožnici sta zoper drugostopenjsko sodbo vložili revizijo, v kateri uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Menita, da spornega toženčevega ravnanja ni mogoče opredeliti kot neznaten škodni poseg. Če bi to držalo, kazenski senat istega sodišča ne bi spoznal toženca za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti iz prvega odstavka 145. člena Kazenskega zakonika. V neznatnem škodnem posegu pač ni kaznivosti, trdita, zato obsodba za kaznivo dejanje sama po sebi pomeni, da jima je nastala pravno upoštevna škoda in da imata pravico do odškodnine zanjo. Odločanje o temelju zahtevkov bi tako moralo biti zreducirano zgolj na presojo, ali sta tožnici s svojim ravnanjem pripomogli k nastanku škode ali ne.

3. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril.

4. Revizija glede druge tožnice ni dovoljena, glede prve tožnice pa je dovoljena, vendar ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije:

5. Na aktivni strani v tej pravdi nastopata dve osebi, ki sta kot oškodovanki iz istega škodnega dogodka naperili zoper toženca vsaka svoj odškodninski zahtevek. Tožnici sta torej formalni sospornici, za take pa se pravica do revizije ne presoja po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, ampak po vrednosti (spornega predmeta) vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Ker je po ZPP v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,92 €, vrednost zahtevka druge tožnice pa znaša le 3.839,09 €, revizija v tem delu ni dovoljena. Revizijsko sodišče jo je zato delno zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti revizije:

6. Ob odločilni dejanski ugotovitvi, da sta se tožnici ob toženčevi grožnji s smrtjo oziroma zaradi nje resda prestrašili in tudi bali, vendar pa pri nobeni od njiju strah ni bil tako intenziven in ni trajal toliko časa, da bi bilo porušeno duševno ravnovesje, je zavrnilna odločitev sodišč na mestu. Avtomatizma, kot si ga v reviziji predstavljata tožnici, tj. da pravnomočna obsodilna kazenska sodba, ki implicira obstoj resne grožnje za napad na oškodovančevo življenje, nujno pomeni nastanek pravno upoštevne škode iz naslova strahu, seveda ni. Ni vsaka nepremoženjska škoda, četudi dejansko obstoji, pravno priznana. Ko gre za strah, ima odškodninske posledice le tisti, ki ga je mogoče subsumirati pod zgoraj omenjeni normativ, izoblikovan v sodni praksi(1). Običajen strah, zaskrbljenost in podobne manj intenzivne oblike motenj v človekovem čustvenem dojemanju (med katere je uvrstiti tudi trpljenje tožnic) te moči nimajo. Predstavljajo le neznatno škodo, ki oškodovanca ne upravičuje do zadoščenja.

7. Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavrniti (378. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Prim. odločbe VS RS II Ips 302/98, II Ips 110/99, II Ips 485/2002, II Ips 707/2004, II Ips 449/2006 in številne druge.