Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I Up 427/2009 ECLI:SI:VSRS:2010:I.UP.427.2009 Generato dall'IA

Appeal dismissed because a party's own appeal cannot be converted to one filed by a qualified lawyer.

Numero d'incarto Sklep I Up 427/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed an appeal filed by a party who initially submitted it through an unqualified legal representative and later attempted to file an identical appeal through a qualified lawyer. The court held that the second filing was substantively the same appeal as the first, merely signed by a qualified attorney, and thus remained an appeal filed by the party themselves. Consequently, the appeal was rejected as inadmissible because it was not properly filed by a qualified representative.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZUS-1 22. člen (2. odstavek); ZPP 86. člen (4. odstavek), 343. člen (4. odstavek): An appeal filed by a party through an unqualified representative cannot be deemed a valid appeal filed by a qualified representative if the content remains identical, as the procedural defect of lacking a qualified signatory cannot be cured by subsequent filing.

Parole chiave

Generato dall'IA
admissibility of appeal qualified legal representative party's own appeal procedural capacity legal representative qualification administrative litigation postulacijska sposobnost violazioni delle norme procedurali

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
ZUS-1 22. člen (2. odstavek)
ZUS-1 22. člen (1. odstavek)
ZPP 86. člen (4. odstavek)
ZPP 343. člen (4. odstavek)

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Pritožba, ki jo je napisala in vložila stranka sama po zakonitem zastopniku, ki postulacijske sposobnosti ni izkazal, naknadno pa je vsebinsko enako pritožbo vložila še pooblaščenka, ki je izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je še vedno pritožba, ki jo je vlo9žila stranka sama, zato se kot nedovoljena zavrže. Pritožbe, ki jo vloži stranka sama, namreč ob enaki vsebini vloge ni mogoče „spremeniti“ v pritožbo sestavljeno po odvetniku oziroma pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit. Vsebinsko je to še vedno pritožba, ki jo je vložila stranka sama.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 23. 6. 2009. Zoper navedeni sklep, ki je bil tožnici vročen 1. 9. 2009, je tožnica dne 15. 9. 2009 po pošti priporočeno vložila pritožbo po svojem zakonitem zastopniku. Dne 16. 9. 2009 pa je neposredno pri sodišču prve stopnje vložila po vsebini enako pritožbo po pooblaščencu. Tej pritožbi je priložila kopijo potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pooblaščenca in pooblastilo, da jo v pritožbenem postopku zastopa pooblaščenec.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi, št. U-I-69/2007 z dne 4. 12. 2008, ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Ta pa v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit.

4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice. Ker je pritožnica vložila pritožbo po zakonitem zastopniku, ki ni (niti v postopku pred sodiščem prve stopnje) v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je pritožbo, ki jo vloži stranka, ki je pravna oseba, po svojem zakonitem zastopniku, pri presoji postulacijske sposobnosti treba šteti za pritožbo stranke. Niti ZUS-1 niti ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v pritožbenem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk: sposobnosti biti stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP), procesne sposobnosti (drugi odstavek 81. člena ZPP) in omejitev pri izbiri pooblaščenca (88. člen ZPP). Poleg tega, da zakon (prim. 336. člen ZPP) ne določa te možnosti, pa je odprava podane pomanjkljivosti v primerih, kot je obravnavani, tudi pojmovno nemogoča. Pritožbe, ki jo je vložila stranka sama, namreč ob enaki vsebini vloge (prim. sklep III Ips 139/2006 z dne 23. 1. 2007) ni mogoče "spremeniti" v pritožbo, sestavljeno po odvetniku oziroma pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit. Ta je dne 16. 9 2009 vloženo pritožbo stranke le opremil s svojim imenom in podpisom, vendar je vsebinsko to še vedno ostala pritožba, kot jo je vložila stranka sama, zato je po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče upoštevati kot samostojno, po pooblaščencu vloženo pritožbo.

6. Ker je bila po navedenem pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima, jo je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.