Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba XI Ips 45612/2010-237 (XI Ips 58/2010) ECLI:SI:VSRS:2010:XI.IPS.45612.2010.237 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal against detention order, upholding sufficient evidence of crime and recidivism risk.

Numero d'incarto Sodba XI Ips 45612/2010-237 (XI Ips 58/2010)
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the defense's request for legal protection regarding a detention order. The defense argued the court lacked specific reasons for the detention, but the court found the decision sufficiently detailed based on police reports and phone analysis. Consequently, the court ruled that the evidence met the standard for a justified suspicion and confirmed the real risk of reoffending.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Prvi odstavek 201. člena Zakona o kazenskem postopku; drugi odstavek 420. člena Zakona o kazenskem postopku: A justified suspicion requires a probability greater than 50% based on concrete facts and evidence, and the court must explicitly detail the specific facts and evidence supporting the suspicion rather than relying on general references to the investigation file.

Parole chiave

Generato dall'IA
detention order justified suspicion legal protection request recidivism risk ZKP article 201 ZKP article 420 drug trafficking riapertura dell'istruttoria

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
3. točka prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku
prvi odstavek 201. člena Zakona o kazenskem postopku
drugi odstavek 420. člena Zakona o kazenskem postopku
drugi odstavek 423. člena Zakona o kazenskem postopku
425. člen Zakona o kazenskem postopku
prvi odstavek 186. člena Kazenskega zakonika
Zmotne so tudi navedbe zagovornika I.V., da ugotovljeno dejansko stanje ne omogoča zaključka o obstoju utemeljenega suma storitve petih kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (prvi odstavek 186. člena Kazenskega zakonika).

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
I Ips 1/2008 z dne 7.2.2008
odločbi VS RS I Ips 1/2008 z dne 7.2.2008 in I Ips 399/2006 z dne 9.11.2006.
I Ips 399/2006 z dne 9.11.2006
odločbi VS RS I Ips 1/2008 z dne 7.2.2008 in I Ips 399/2006 z dne 9.11.2006.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahtevi za varstvo zakonitosti se zavrneta.

[JEDRO]

Utemeljen sum je podan, če je stopnja verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila, pri čemer mora sum temeljiti na konkretnih dejstvih in dokazih.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom I Kpd 45612/2010 dne 30.5.2010 zoper obdolženega E.O. odredila pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), z vštetjem pridržanja od 28.5.2010 od 13.50 dalje. Zunajobravnavni senat istega sodišča je pritožbo obdolženčevega zagovornika I.V. zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga obdolženčev zagovornik I.V. zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona in kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga spremembo izpodbijanih sklepov ter odpravo pripora. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga tudi Odvetniška družba Č. Uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov ter odpravo pripora zoper obdolženca.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru predlaga zavrnitev obeh zahtev.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovima zagovornikoma. Odvetniška družba Č. v svoji izjavi ocenjuje tožilkine navedbe za neutemeljene.

B. 5. Temeljni pogoj za odreditev pripora je obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje (prvi odstavek 201. člena ZKP). Utemeljen sum je podan, če je stopnja verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila, pri čemer mora sum temeljiti na konkretnih dejstvih in dokazih. Sodna praksa je že izoblikovala stališče glede standarda obrazloženosti utemeljenega suma v sklepu o odreditvi pripora.(1) V obrazložitvi morajo biti določno navedeni razlogi, iz katerih je razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je sodišče sklepalo o obstoju utemeljenega suma. Posplošene navedbe, da sum izhaja iz doslej zbranega dokaznega gradiva, zato ne zadoščajo.

6. Očitek obdolženčevih zagovornikov, da sklepa nimata razlogov o obstoju utemeljenega suma za vsa očitana dejanja, da sta se sodišči le pavšalno sklicevali na ugotovitve policistov in sta le povzeli kazensko ovadbo in njene priloge, ni utemeljen. Zmotne so tudi navedbe zagovornika I.V., da ugotovljeno dejansko stanje ne omogoča zaključka o obstoju utemeljenega suma storitve petih kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (prvi odstavek 186. člena Kazenskega zakonika). Na podlagi poročil o tajnem delovanju in opazovanju, ki dokazujejo posamezna srečanja med obdolžencem, S.R., S.M. in tajnim policijskim delavcem, ter na podlagi analize telefonskega prometa in povzetkov pogovorov, sta sodišči utemeljeno zaključili, da obstaja utemeljen sum, da se je obdolženec z namenom nadaljnje prodaje in prevoza kokaina 9.10.2009 v Velenju sestal z M.

Ta je nato poklical R. in ga seznanil, da je dogovorjena količina 10 g kokaina. Obdolženec je kokain izročil R., ki je drogo nato posredoval tajnemu policijskemu delavcu. Prav tako sta sodišči razumno sklepali, da je podan utemeljen sum glede kaznivega dejanja pod točko 2, kjer se obdolžencu očita trinajst prodaj kokaina D.J. v obdobju od februarja do aprila 2010. Svoj zaključek sodišči opirata zlasti na analize telefonskih pogovorov med obdolžencem in J., citiranih na sedmi strani sklepa preiskovalne sodnice, ter na uradni zaznamek z dne 29.5.2010 z J. izjavo, da je 19.3.2010 od obdolženca kupil drogo kokain, ki jo je nato, ko je bežal pred policisti, odvrgel (uradni zaznamek z dne 19.3.2010).

J. je tudi pojasnil, da je od obdolženca ponavadi kupil kokain v vrednosti 20,00 EUR in opisal potek njunega dogovarjanja o nakupu droge. Tudi glede kaznivih dejanj pod točko 3, kjer se obdolžencu očita, da je 19.3.2010 A.M. prodal tri zavitke kokaina, in pod točko 4, kjer se obdolžencu očita enajst prodaj kokaina M.Š. marca in aprila 2010, so v izpodbijanih sklepih navedeni dokazi in podatki (zlasti analize telefonskih pogovorov, poročila o tajnem opazovanju, uradni zaznamek o okoliščinah in dejstvih v zvezi s kaznivim dejanjem in o prijetju osebe z dne 19.3.2010, uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 25.3.2010 ter potrdili in zapisnika o zasegu predmetov z dne 19.3.2010 in 25.3.2010), ki dajejo zadostno podlago za sklepanje, da je podan utemeljen sum, da je kokain prodajal ravno obdolženec.

Glede na zaseg petih zavitkov kokaina 28.5.2010 ob preiskavi obdolženčevega stanovanja je pravilno tudi sklepanje sodišč, da je obdolženec utemeljeno osumljen hrambe droge z namenom nadaljnje prodaje (kaznivo dejanje pod točko 5). Pri vseh očitanih dejanjih je šlo za prepovedano drogo kokain, kar je razvidno iz poročil o kriminalističnoteshničnih ugotovitvah.

7. Obrazložitvi izpodbijanih sklepov, ki ju je treba obravnavati kot celoto, sta torej zadostili kriterijem sodne prakse glede obrazloženosti utemeljenega suma. Okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, so v sklepu o odreditvi pripora in sklepu zunajobravnavnega senata obširno obrazložene za vsa očitana dejanja. V izpodbijanih sklepih so konkretizirana tako dejstva glede domnevnega storilca kot tudi dejstva glede kaznivih dejanj, ki naj bi jih obdolženec storil, pri čemer je za vsako od dejanj navedeno dokazno gradivo, ki je bilo podlaga za posamezne ugotovitve sodišč. Kolikor obdolženčev zagovornik I.V. izraža nestrinjanje z dejanskimi zaključki in dokazno oceno sodišč, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

8. V obrazložitvi sodišč tudi ni mogoče najti nasprotja med razlogi glede števila očitanih kaznivih dejanj, kar izpostavlja zahteva za varstvo zakonitosti Odvetniške družbe Č. Razlike v številkah se namreč pojavljajo, ker se sodišče na posameznih mestih sklicuje na število očitanih kaznivih dejanj (pet kaznivih dejanj) oziroma na število izvršitvenih ravnanj znotraj posameznega očitka (petindvajset prodaj kokaina pri kaznivih dejanjih pod točkami 2, 3 in 4, str. 5 v sklepu zunajobravnavnega senata), do razlik pa prihaja tudi glede na obdobje, na katero se obrazložitev nanaša (štiriindvajset prodaj kokaina v marcu in aprilu 2010, str. 8 v sklepu preiskovalne sodnice).

9. Priporni razlog ponovitvene nevarnosti sta sodišči oprli tako na okoliščine osebne (subjektivne) narave, kot tudi na okoliščine, ki se nanašajo na očitana dejanja. Glede na število očitanih kaznivih dejanj, pri čemer gre pri dejanjih pod točkama 2 in 4 za kar štiriindvajset prodaj kokaina, ki so bila storjena v kratkem časovnem obdobju, ter glede na to, da spada kokain med najnevarnejše droge za zdravje in življenje ljudi, obdolženec pa je brez poklica, zaposlitve in premoženja in razen socialne pomoči ne prejema nobenih drugih rednih prihodkov, Vrhovno sodišče sprejema zaključek sodišč, da ugotovljene dejanske okoliščine izkazujejo povsem realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženec, če bo ostal na prostosti, s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljeval. Glede na njegovo skromno premoženjsko stanje je očitno, da je zanj prodaja droge oziroma posredovanje pri prodaji finančni vir za preživetje. Sodišči sta tudi razumno presodili, da ob okoliščinah, ki nedvomno potrjujejo ponovitveno nevarnost, obdolženčeva nekaznovanost, ki jo v zahtevi ponovno izpostavlja zagovornik I.V., ni relevantna.

10. Tako v sklepu preiskovalne sodnice kot tudi v sklepu zunajobravnavnega senata je natančno obrazloženo, zakaj je odreditev pripora nujna za varnost ljudi oziroma zakaj v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče pripora nadomestiti z milejšim ukrepom (hišnim priporom). Sklepanje o nujnosti pripora je tudi utemeljeno, saj že okoliščine, relevantne za presojo obstoja ponovitvene nevarnosti, kažejo, da bi bilo v primeru ponovitve kaznivih dejanj ogroženo zdravje ali celo življenje ljudi.

C. 11. Ker zatrjevane kršitve niso podane, je vrhovno sodišče zahtevi kot neutemeljeni zavrnilo (425. člen ZKP).

Op.št.(1):Prim. npr. odločbi VS RS I Ips 1/2008 z dne 7.2.2008 in I Ips 399/2006 z dne 9.11.2006.