Supreme Court dismisses revision request against civil court's decision on non-property damage compensation. The court rejects the claim for increased compensation based on revaluation of already paid amounts.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's request for permission to file a revision against a lower court's decision regarding non-property damage compensation. The applicant argued that the awarded sum was too low and requested revaluation of previously paid compensation, while the lower courts allegedly failed to address secondary fear. The court rejected these claims, ruling that the lower court's decision aligns with established Supreme Court practice and that the applicant's secondary fear was not severe enough to warrant higher damages.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.a odst. 1; 367.c odst. 2: A revision request is inadmissible if the conditions for its admissibility are not met, specifically when the lower court's decision is consistent with established Supreme Court case law and does not deviate from comparable precedents.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IATesto completo
Odločitev pritožbenega sodišča, da je treba pri odmeri odškodnine upoštevati revalorizirano že plačano odškodnino, temelji na že izoblikovani, ustaljeni in enotni sodni praksi Vrhovnega sodišča. Prisojena odškodnina tudi ne odstopa od odškodnin, ki so bile prisojene v primerljivih primerih.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlog se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
1. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi njegovega zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo.
2. V predlogu povzema dejanske ugotovitve nižjih sodišč in zatrjuje, da sta sodišči škodo ovrednotili prenizko. Zahteva, da revizijsko sodišče dopusti revizijo glede vprašanja višine odškodnine. Sklicuje se na številne primere iz sodne prakse Vrhovnega sodišča, v katerih je bila prisojena višja odškodnina. Poleg tega trdi, da sta nižji sodišči zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker nista obrazložili, zakaj nista upoštevali, da je tožnik trpel intenziven sekundarni strah. Nazadnje navaja, da ni pravne podlage za valorizacijo že izplačanega zneska odškodnine po uradni dolžnosti.
3. Odločitev pritožbenega sodišča, da je treba pri odmeri odškodnine upoštevati revalorizirano že plačano odškodnino temelji na že izoblikovani, ustaljeni in enotni sodni praksi Vrhovnega sodišča (zadeve II Ips 79/2007, II Ips 435/2007, II Ips 738/2007, II Ips 597/2008 in II Ips 704/2008), prisojena odškodnina pa tudi ne odstopa od odškodnin, ki so bile prisojene v primerljivih primerih (v zadevah II Ips 308/2009, II Ips 572/96, II Ips 103/97, II Ips 31/98 in Ips 115/97).
4. Prav tako je neutemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je zmeren sekundarni strah trajal do konca zdravljenja, čeprav je pri zapisu datuma zaključka zdravljenja v sodbi sodišča prve stopnje prišlo do očitne pisne pomote, ki pa na pravilnost odločitve ni vplivala.
5. Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).