Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I Up 556/2008 ECLI:SI:VSRS:2009:I.UP.556.2008 Generato dall'IA

Applicant dismissed as inspector only binds the addressee, not the complainant, unless rights are infringed.

Numero d'incarto Sklep I Up 556/2008
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court dismissed the applicant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of their claim to be a party in an inspection proceeding. The applicant argued that the public posting of a termination notice affected their rights, but the court found no infringement since the inspector merely stopped the procedure without issuing a sanction. Consequently, the court ruled that a complainant lacks standing unless the inspection measure directly impinges upon their specific rights or legal interests.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), 24. odst. 3; Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), 50.; In inspection proceedings, only the addressee holds party status; third parties require proof that the inspection measure infringed their rights or legal interests to gain standing.

Parole chiave

Generato dall'IA
inspection proceedings party status complainant standing data protection legal interest administrative procedure termination notice questioni relative alla protezione dei dati

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
4. točka prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu
104. člen ZUS-1
tretji odstavek 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru
50. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov
prvi odstavek 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku
76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1
prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku
prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku
prvi odstavek 22. člena ZUS-1

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V inšpekcijskem postopku ima položaj stranke le zavezanec, ne pa tudi vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge.

Inšpekcijska odločba sicer lahko predstavlja tudi korist ali spremembo pravnega položaja tretjih oseb, vendar pa morajo te za pridobitev položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku izkazati, da so z ukrepom inšpekcijskega nadzorstva prizadete njihove pravice ali pravne koristi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (v zvezi s 104. členom ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 12. 7. 2006. Z navedenim sklepom je tožena stranka ustavila postopek inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb Zakona o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-1 pri zavezancu A.A. d.o.o., L. (v nadaljevanju: zavezanec), ker zavezanec z obdelavo osebnih podatkov osebe, ki je z zavezancem imela sklenjeno pogodbo, ni kršil določb ZVOP-1.

2. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da se po ustaljeni ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča RS v inšpekcijskem postopku priznava prijavitelju položaj stranke samo v primerih, ko je izrečen inšpekcijski ukrep, s katerim se posega v prijaviteljeve pravice oziroma pravne koristi. Z izpodbijanim sklepom pa inšpekcijski organ ni izrekel inšpekcijskega ukrepa, temveč je postopek inšpekcijskega nadzora, ki ga je začel po uradni dolžnosti na tožnikovo prijavo suma, da so bili njegovi osebni podatki nezakonito obdelani, ker je bil sklep o redni odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, objavljen na javnem mestu, to je na oglasni deski, ustavil, ker je ugotovil, da je sporni način vročanja v skladu z določbami ZDR, ZPP in ZUP. Zato v obravnavanem primeru prijavitelj nima položaja stranke.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da ima interes, da se o zadevi odloči po vsebini. Od odgovora na vprašanje, ali je bila vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilna, odvisen tudi spor, ki teče pred Delovnim in socialnim sodiščem. Oglasna deska, na katero je delodajalec izobesil odpoved pogodbe o zaposlitvi, se je nahajala v javnih prostorih, kar je ugotovil tudi policist. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pridobi podatke o policijskem zapisniku, izpodbijani sklep odpravi in naloži toženi stranki plačilo pravdnih stroškov skupaj z obrestmi.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da izpodbijani sklep ni z ničemer posegel v tožnikove pravice, dolžnosti oziroma pravne koristi in zato Vrhovnemu sodišču predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da tožnik kot vlagatelj prijave v predmetnem postopku inšpekcijskega nadzora nima položaja stranke, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno. Po določbi tretjega odstavka 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN, ki se po določbi 50. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-1 uporablja tudi v postopku inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZVOP-1, ima v inšpekcijskem postopku položaj stranke le zavezanec, ne pa tudi vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge. Po določbi prvega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP pa ima pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženec tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Prava korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). Z inšpekcijskimi odločbami se namreč odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih koristih nadzorovanih oseb. Inšpekcijska odločba pa lahko predstavlja tudi korist ali spremembo pravnega položaja tretjih oseb, vendar pa morajo te za pridobitev položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku izkazati, da so z ukrepom inšpekcijskega nadzorstva prizadete njihove pravice ali pravne koristi. V obravnavanem primeru pa državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov ni izrekel nobenega ukrepa, temveč je s sklepom inšpekcijski postopek zoper zavezanca ustavil. S takšnim sklepom pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni z ničemer posegel v tožnikove pravice, dolžnosti in pravne koristi. Takšno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v številnih zadevah (kot npr. I Up 27/2004, I Up 1165/2002, I Up 348/2008).

7. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je tožnikov pravni interes podan, ker je od vprašanja pravilnosti vročitve odvisen tudi spor pri Delovnem in socialnem sodišču. Tožnik namreč v predmetnem postopku ne uveljavlja nobene svoje pravice oziroma pravne koristi, temveč te uveljavlja pred Delovnim in socialnim sodiščem, ki pa pri svoji odločitvi ni vezano na odločitev v postopku inšpekcijskega nadzora.

8. Ker razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžni, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.