Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep II DoR 223/2009 ECLI:SI:VSRS:2010:II.DOR.223.2009 Generato dall'IA

Supreme Court allows review of appeal court ruling on whether shared cellar usage constitutes a real servitude.

Numero d'incarto Sklep II DoR 223/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia granted the petition for leave to appeal regarding the legal characterization of shared cellar usage as a real servitude. The defendants argued that the usage served the plaintiff's land rather than their own, constituting a non-proprietary personal servitude that cannot be acquired by prescription. The court determined that the conditions for admitting the appeal were met under the Civil Procedure Act.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

367.a odst. 1 ZPP; 367.c odst. 3 ZPP: The Supreme Court may admit a review of an appeal court decision if a significant legal issue regarding the nature of a servitude is presented and lacks established case law.

Parole chiave

Generato dall'IA
real servitude shared cellar usage personal servitude prescription acquisition leave to appeal Civil Procedure Act property rights censura formulata in modo carente

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlogu se ugodi in se dopusti revizija o materialnopravni presoji vprašanja ali je souporaba kleti lahko stvarna služnost.

[JEDRO]

Glede pravnega vprašanja, predstavljenega v predlogu toženih strank in opredeljenega v izreku tega sklepa se revizija dopusti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženca sta kupila bremen prosto nepremičnino, nakar je tožnik vložil tožbo na ugotovitev služnostne pravice souporabe kleti in izstavitve z.k. listine. Tožbeni zahtevek je utemeljeval na več različnih pravnih in dejanskih podlagah (oporoki iz leta 1923, na sodni poravnavi iz leta 1966, priposestvovanju). Služnost v zemljiški knjigi ni bila vpisana.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje pa je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je na parc. št. 18 – stavbišče v izmeri 447m2, vpisane v vl. št. 269, k.o. V. G. ugotovilo obstoj služnostne pravice souporabe kleti, kot to izhaja iz prve točke izreka odločbe. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženca vlagata predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Navajata, da uporaba kleti ne služi gospodujočemu zemljišču ampak tožniku. Po vsebini bi tako šlo lahko le za osebno služnost, katere pa ni moč priposestvovati (kršitev 213. in 233. člena SPZ). Po njunem mnenju gre za pomembno pravno vprašanje (razmejitev stvarne od osebne služnosti), o katerem pa ni sodne prakse. Navajata tudi, da je pritožbeno sodišče spregledalo, da sta toženi stranki podredno postavili zahtevek za ukinitev služnosti iz razloga nepotrebnosti.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede pravnega vprašanja, predstavljenega v predlogu toženih strank in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).