Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep II DoR 220/2009 ECLI:SI:VSRS:2010:II.DOR.220.2009 Generato dall'IA

Supreme Court allows review due to lack of precedent on time element in owner disturbance under Property Law Act.

Numero d'incarto Sklep II DoR 220/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of a lower court decision dismissing a property protection claim. The lower courts found the disturbance by former employees to be a single, non-recurring event, thus failing to meet the requirements for permanent protection under Article 99 of the Property Law Act. The Supreme Court allowed the review because there was no existing Supreme Court practice clarifying the significance of the time component in such disturbances, necessitating legal development through judicial precedent.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 99 of the Property Law Act; Article 367a(1)(2) and 367c(3) of the Act on Civil Procedure; Review is permitted when the Supreme Court lacks established practice on the meaning of the time element in owner disturbance, allowing legal development through case law.

Parole chiave

Generato dall'IA
owner disturbance property law act time component civil procedure act review permission judicial precedent negatory protection abbandono del posto di lavoro

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se dopusti glede vprašanja pomena časovne komponente vznemirjanja lastnika v smislu 99. člena SPZ.

[JEDRO]

Revizija je dopuščena, ker ni sodne prakse Vrhovnega sodišča o pomenu časovne komponente pri vznemirjanju lastnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Po tožbenih trditvah naj bi toženca vznemirjala tožečo stranko s tem, da sta 9. 4. 2008 nepooblaščeno vstopila v poslovne prostore tožeče stranke in nagovarjala delavce, da so ti za nekaj časa opustili delo. Sodišče je ugotovilo, da sta toženca bivša delavca tožeče stranke, ki je zaznala enkraten vstop tožencev na njeno nepremičnino. Presodilo je, da je šlo za enkratno dejanje, zato vznemirjanje ni bilo trajno ali ponavljajoče, tako da ni bilo podlage za negatorno zaščito po 99. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Zato je zavrnilo tožbeni zahtevek prepovedi tožencema v bodoče kakorkoli posegati v nepremičnino – poslovne prostore – tožeče stranke.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in trdi, da v SPZ elementi trajnosti oziroma ponovitvene nevarnosti niso opredeljeni kot predpostavke, ki morajo biti podane za lastninsko varstvo. Teorija se je s tem vprašanjem ukvarjala trivialno, prakse Vrhovnega sodišča o tem vprašanju ni, praksa višjih sodišča pa je različna.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je zaradi odsotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča in torej zaradi razvoja prava preko sodne prakse v smislu 2. točke prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopustiti revizijo glede vprašanja pomena časovne komponente vznemirjanja lastnika v smislu 99. člena SPZ. Zato je po tretjem odstavku 367. c člena ZPP v tem obsegu revizijo dopustilo.