Legislator Jurisprudence & Législation
Sklep X Ips 413/2007 ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.413.2007 Généré par l'IA

Supreme Court dismisses appeal due to failure to state statutory grounds for review under Administrative Dispute Law.

Numéro de cause Sklep X Ips 413/2007
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a first-instance judgment that had partially granted customs duties relief. The applicant failed to articulate specific grounds required by Article 83 of the Administrative Dispute Act, such as significant legal issues or deviation from precedent. Consequently, the court found the appeal inadmissible because the burden of proving review grounds rests entirely on the appellant.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Article 83, paragraph 2 of the Administrative Dispute Act; Article 89 of the Administrative Dispute Act: An appeal is inadmissible if the appellant fails to state and substantiate the statutory grounds for its admissibility, placing the burden of proof on the appellant.

Mots-clés

Généré par l'IA
administrative appeal admissibility burden of proof review statutory grounds requirement administrative dispute law supreme court review motifs de révision motivation du revirement jurisprudentiel réserve de révision

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Article 83, paragraph 2 of the Administrative Dispute Act
Article 89 of the Administrative Dispute Act

Jurisprudence citée

Généré par l'IA
Constitutional Court Decision Up-858/08-8
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru revizije ni mogoče dopustiti, ker razlogov za dovoljenost revizije tožeča stranka ni navedla.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper prvostopno sodbo je tožeča stranka po odvetnikih vložila dne 2. 4. 2007 revizijo, v kateri se je sklicevala na 83. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 26/2007) in predlagala Vrhovnemu sodišču RS, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje oziroma, da ugodi reviziji in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

2. Tožena stranka v odgovoru na revizijo meni, da revizija ni utemeljena.

3. Revizija ni dovoljena.

4. S pravnomočno sodbo, ki jo izpodbija tožnica z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 4. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi tožeče stranke zoper sklep Carinskega urada Ljubljana z dne 4.11.2003 v delu, ki se nanaša na datum izvršljivosti, v preostalem pa pritožbo zavrnila. S prvostopenjsko odločbo je bila določena prisilna izterjava zoper tožečo stranko ter določen način prisilne izvršbe.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovolitev, pri čemer je po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v svojem sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru revizije ni mogoče dopustiti, ker razlogov za dovoljenost revizije tožeča stranka ni navedla. Tožeča stranka bi morala, če bi hotela, da se ji dopusti z revizijo izpodbijati pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, navesti in obrazložiti pogoje na podlagi katerih bi bila dovoljena revizija po 1., 2. ali 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tožeča stranka pa ni navedla niti vrednosti izpodbijanega dela niti ni zatrjevala pomembnosti pravnega vprašanja, odstopanja od sodne prakse vrhovnega sodišča oziroma neenotnosti sodne prakse, z ničemer pa tudi ni utemeljevala, da bi odločitev imela za njo zelo hude posledice.

7.Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.