Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep II Cp 193/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CP.193.99 Généré par l'IA

Appeal allowed; appeal court quashes first instance judgment for lack of clear reasons on all decisive facts.

Numéro de cause VSL sklep II Cp 193/99
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Partiellement admis (Partially Allowed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appeal court granted the appeal, quashing the first instance judgment and remanding the case for a new trial. The defendant argued the lower court's decision relied on assumptions rather than proven evidence and failed to clearly distinguish between rent, franchise fees, and vehicle service costs. The court agreed, ruling that the first instance judgment lacked sufficient reasons to allow for a proper review of the case.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

369. člen ZPP; Če sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti in jo je treba razveljaviti.

Mots-clés

Généré par l'IA
appeal court quashing judgment lack of reasons remand for retrial burden of proof civil procedure unclear facts créance contestée

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Če sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 24.887,60 ATS v tolarski protivrednosti z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodba sodišča prve stopnje nima ustreznih razlogov, ker temelji bolj na domnevah, kot pa na izvedenih dokazih, pri čemer tožeča stranka ni predložila ustreznih dokazov, ni ustrezno utemeljila temelja svojega zahtevka, ni navedla, kaj zahteva iz naslova glavnega zahtevka, kaj iz naslova obresti in kaj iz naslova stroškov, ni jasno, kaj od zahtevka predstavlja najemnino, kaj škodo v zvezi s karambolom, kaj je z odbitno franšizo, najmanj kar bi bilo treba ugotoviti je to, koliko je tožeča stranka dobila od zavarovalnice, kakšna škoda je sploh nastala.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim stališčem, po katerem so sodbeni razlogi nejasni in onemogočajo ustrezen preizkus izpodbijane sodbe. Kot izhaja iz prvostopnih razlogov, uveljavlja tožeča stranka svoj zahtevek iz različnih podlag, delom zaradi plačila že zapadlih pa ne neplačanih zneskov najemnine, deloma zaradi odbitne franšize, deloma pa zaradi servisiranja vozila. Ne glede na toženkino pasivnost v prvostopnem postopku, je vendarle trditveno in dokazno breme na tožeči stranki, ki bi morala podrobno utemeljiti in razčleniti svoj zahtevek po posameznih postavkah in tudi zanj ponuditi ustrezne dokaze, katere bi nato sodišče ocenilo in odločalo o utemeljenosti zahtevka.

Celoten tožbeni zahtevek je tožeča stranka uveljavljala v tolarski protivrednosti ATS. Medtem pa, kot izhaja iz listin in sodbenih razlogov, podlaga za zahtevek v ATS obstoji le v dogovorjeni devizni klavzuli v najemni pogodbi. Na kakšni podlagi pa zahteva tožeča stranka določeno plačilo od toženke v tolarski protivrednosti ATS, zaradi 1 % odbitne franšize ali zaradi servisiranja vozila pri domačem serviserju, pa ni jasno. Ni tudi jasno, na kakšni podlagi zahteva tožeča stranka povrnitev odbitne franšize oziroma stroškov servisiranja vozil, ali na podlagi najemne pogodbe ali odškodninski podlagi.

Če gre za odškodninsko podlago, je treba dokazati vse elemente odškodninske odgovornosti. Sodba sodišča prve stopnje torej nima ustreznih razlogov, njen preizkus ni mogoč in je zato pritožbeno sodišče na podlagi 369. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.