Legislator Jurisprudence & Législation
VSK sklep Cpg 224/99 ECLI:SI:VSKP:1999:CPG.224.99 Généré par l'IA

Enforcement appeal dismissed; court ruled debtor's objection valid due to lack of evidence linking goods to debtor.

Numéro de cause VSK sklep Cpg 224/99
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Partiellement admis (Partially Allowed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellate court partially allowed the debtor's appeal against an enforcement order, ruling the objection valid because the creditor failed to prove the debtor received the goods. The debtor argued he was unaware of the source of three specific invoices, while the creditor provided no evidence linking the goods to him. Consequently, the enforcement order was annulled and the case remanded for trial as a civil lawsuit.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 53. člen 2. odstavek: Če dolžnik v ugovoru navaja, da ni bil naročnik blaga, iz dobavnic, ki so priložene predlogu za izvršbo, pa ni mogoče zaključiti, da je blago prejel ravno dolžnik ali kdo drug v njegovem imenu, je takšen ugovor obrazložen in utemeljen.

Mots-clés

Généré par l'IA
enforcement appeal debtor objection burden of proof goods delivery remand for trial civil procedure ZIZ article 53 papier-valeur

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožbi dolžnika se ugodi, zato se sklep o izvršbi r a z v e l j a v i v delu, s katerim je dovoljena izvršba.

O zahtevku in stroških bo odločalo Okrajno sodišče v Novi Gorici v pravdnem postopku.

[JEDRO]

Če dolžnik v ugovoru navaja, da ni bil naročnik blaga, iz dobavnic, ki so priložene predlogu za izvršbo, pa ni mogoče zaključiti, da je blago prejel ravno dolžnik ali kdo drug v njegovem imenu, je takšen ugovor obrazložen in utemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da v osmih dneh po vročitvi sklepa poravna upniku terjatev v znesku 306.131,00 SIT s p.p. in hkrati za izterjavo te terjatve dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev na dolžnikovem računu pri APP N. in prenosom denarnega zneska v korist upnikovega žiro računa. Stroške izvršilnega postopka je odmerilo na 24.660,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje pritožbenemu sodišču posredovalo, da o njem odloči kot o pritožbi; v slednji navaja, da je v mesecu juliju 1998 na Mohorjev praznik njegov zunanji sodelavec v lastni režiji organiziral prodajo hrane in pijače na posebnem šanku za športnike, z obljubo, da bo dobiček iz izkupička odstopljen dolžniku. To se ni zgodilo, izvršni odbor društva pa v zvezi z organizacijo gostinske dejavnosti ni sprejel nobenih obveznosti. Dolžnik je bil seznanjen z enim od računov, katerega je odstopil zunanjemu sodelavcu, da ga poravna, ni pa mu znano iz česa izvirajo terjatve po ostalih treh predloženih listinah.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik svoj ugovor proti sklepu o izvršbi ustrezno obrazložil v skladu z 2.odst. 53.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zaradi česar ga je treba šteti za utemeljenega. Za terjatve po dveh od treh predloženih računov in bremepis je povsem jasno navedel, da mu ni znano, iz česa izvirajo, kar pomeni, da smiselno zatrjuje, da ni bil niti prejemnik in niti naročnik blaga, ki je specificirano v predloženih listinah (ta ugotovitev velja tudi za račun št. 56645, čeprav po drugi strani dolžnik ne trdi, da bi ga zavrnil). To pa je dejstvo, za katero je dokazno breme na upniku, slednji pa ni v tej smeri predložil nobenega dokaza oz. listine, ki bi omogočala zaključek, da je bil dejansko dolžnik tisti, ki je naročil in tudi prejel blago po spornih računih.

Pritožbeno sodišče je zato ob ugoditvi pritožbi dolžnika izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, to je, da obravnava izvršilni predlog upnika kot tožbo.

Ker pa glede na stranke ne gre za gospodarski spor po 480.čl. in nasl. ZPP, je glede na vrednost spornega predmeta za odločitev v sporu pristojno sodišče, ki je navedeno v 2. odstavku sklepa.