Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep Kp 1562/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1562.93 Généré par l'IA

Court dismisses appeal against exclusion of unsigned internal affairs statements from criminal proceedings.

Numéro de cause VSL sklep Kp 1562/93
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The second-instance court rejected the defendant's appeal against the first-instance court's decision to exclude two statements made to internal affairs organs. The defendant argued that the exclusion violated her rights because the court's reasoning was unclear, claiming she was deprived of specific legal protections. The court ruled that excluding unsigned official records is a mandatory legal requirement designed to protect defendants, not a discretionary power, and thus the appeal was unfounded.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

ZKP 83. člen 1. odst. 84. člen: Izjave obdolžencev, ki jih podajo organom za notranje zadeve v obliki uradnega zaznamka brez podpisu, se morajo obvezno izločiti iz kazenskega postopka, saj niso avtentične in izločitev te vrste izjav služi v korist obdolžencev.

Mots-clés

Généré par l'IA
exclusion of evidence internal affairs statements unsigned official records mandatory exclusion defendant protection criminal procedure law second instance appeal absence de preuve de partialité

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
ZKP 83. člen 1. odst.
ZKP 83. člen 3. odst.
ZKP 84. člen 1. tč. I. odst.
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba obdolženke se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Po vloženem obtožnem predlogu zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 83. člena ZKP izločilo dve izjavi obdolženke, ki jih je v zvezi s tem dejanjem podala organom za notranje zadeve. Obdolženka se zoper sklep o izločitvi izjav pritožuje, ker očitno meni, da je prikrajšana v kakšni svoji pravici, ker v obrazložitvi sklepa ni dovolj jasno povedano, kakšen je smisel takšne izločitve. Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in obdolženki obširneje pojasnilo pomen izločitve takšnih uradnih zaznamkov.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper navedeno obdolženko je bila vložena obtožba, da naj bi storila kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 71. čl. KZ RS. Opravljena so bila pred tem posamezna preiskovalna dejanja, v katerih je obdolženka organom za notranje zadeve podala dve izjavi z dne 17.3.1993 in 9.4.1993, ki se nanašata na obravnavano kazensko zadevo. Sodišče prve stopnje je v skladu s III. odst. 83. čl. ZKP s sklepom, ki je naveden v uvodu, obe izjavi izločilo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje obdolženka, ki v pritožbi meni, da naj bi se tudi ti dve izjavi upoštevali v nadaljnji kazenski stvari, zato predlaga, da se ne izločita.

Pritožba ni utemeljena.

Pomen, zakaj naj bi se izjave obdolžencev, ki jih podajo organom za notranje zadeve po končani preiskavi ali končanih preiskovalnih dejanjih izločile, je v tem, ker so takšne izjave zapisane v obliki uradnega zaznamka, s strani obdolžene osebe niso podpisane, tako, da jih ni moč šteti kot avtentične, dane pa so tudi brez potrebnega pravnega varstva. Izločitev takšnih izjav v obliki uradnega zaznamka je določena v korist obdolžencev, ne pa v njihovo škodo. Takšne izjave je treba tudi obvezno izločiti in ne gre za neko diskrecijsko pravico sodišča. Je pa v 1. tč. I. odst. 84. čl. ZKP določeno, da se smejo takšne izjave, ki so bile izločene, na zahtevo obdolženca na glavni obravnavi prebrati. Obdolženka bo imela na ta način možnost, da bo zahtevala, da se njeni izjavi prebereta na glavni obravnavi, v kolikor bo štela, da bi bilo to v njeno korist, sicer pa v tej fazi kazenskega postopka sodišče ne more ravnati drugače, kot da izjave izloči. Iz obrazložitve napadenega sklepa je očitno premalo povedano, kakšen je pomen izločitve takšnih izjav in zato obdolženka verjetno meni, da je v nekih svojih pravicah prikrajšana, kar pa ne drži.

Pritožbo zoper napadeni sklep je zato sodišče druge stopnje utemeljeno zavrnilo.