Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep IV Cpg 106/2006 ECLI:SI:VSLJ:2006:IV.CPG.106.2006 Généré par l'IA

Appeal dismissed because the company lacks legal interest to force name alignment with Slovenian language law.

Numéro de cause VSL sklep IV Cpg 106/2006
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Supreme Court dismissed the Republic of Slovenia's appeal against a registration court decision approving a company's transformation and name change. The state argued the company violated the Law on Public Use of Slovene, but the company contended its established reputation made a name change unacceptable and that the law only applies to new registrations. The court ruled that existing companies are not legally required to align their names with the law unless they seek a new name change, meaning the company cannot achieve its desired outcome through this appeal.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

ZJRS 33. člen; ZGD 13. člen: The Law on Public Use of Slovene does not mandate existing registered companies to align their firm names with its provisions unless they voluntarily apply for a name change.

Mots-clés

Généré par l'IA
public use of Slovene company name alignment legal standing appeal registered legal persons transformation of company transformation de la société statut juridique changement d'associé

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
ZJRS 33. člen
ZGD 13. člen
ZSReg 2. odst. 30. člen
ZJRS 1. odst. 33. člen
ZPP 3. odst. 343. člen
ZNP 37. člen
ZSReg 19. člen

Jurisprudence citée

Généré par l'IA
Vrhovno sodišče RS, opr. št. III Ips 34/2006
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Niti ZJRS, niti kak drug zakon ne nalaga že registriranim pravnim osebam uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je 33. čl. ZJRS, ki predpisuje uskladitev poimenovanja že registriranih pravnih oseb z določbami njegovega 17. čl., kadar želi pravna oseba po uveljavitvi tega zakona vpisati v sodni register spremembo svoje firme.

Noben zakon kot posledice neuskladitve že vpisane firme družbe ne predvideva izbrisa družbe iz sodnega registra. To pa pomeni, da tudi v primeru, če predlagatelj v obravnavanem primeru v sodnem registru že vpisane sporne firme ne bi hotel uskladiti s 17. čl. ZJRS, do uskladitve njegove firme ne more priti. Edina posledica bi bila zavrnitev predlaganega vpisa preoblikovanja družbe iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo (2. odst. 30. čl. ZSReg), njegova firma s spornim fantazijski poimenovanjem G. B. pa bi ostala vpisana v sodni register.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče vpisalo preoblikovanje družbe G. B. L. in P., družba za trgovino, proizvodnjo in storitve iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo, spremembo firme, skrajšane firme, družbenikov, poslovnih deležev, osnovnega kapitala, zastopnika in tipa zastopnika ter družbene pogodbe.

Zoper navedeni sklep se je kot udeleženka pravočasno pritožila Republika Slovenija zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ker je odločitev sodišča glede registrirane firme predlagatelja v nasprotju s 33. čl. v zvezi s 17. čl. Zakona o javni rabi slovenščine (v nadaljevanju ZJRS) in 20. čl. ZGD. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

V odgovoru na pritožbo je predlagatelj navedel, da si je družba z navedeno firmo pridobila že velik ugled in prepoznavnost tako na slovenskem trgu, kot v svetu, zato je zanj sprememba firme nesprejemljiva. Sicer pa ZJRS velja le za firme, ki se na novo registrirajo. Smiselno je predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni dovoljena.

Pritožnica svoj pravni interes za udeležbo v predmetnem registrskem postopku utemeljuje na določbah 4. in 26. čl. ZJRS. Iz citiranih določb sicer izhaja dolžnost pritožnice (in v njeni sestavi Ministrstva za kulturo), nadziranja (spremljanja) izvajanja določb Zakona o slovenščini v javni rabi in oblikovanja jezikovne politike.

Niti ZJRS niti kak drug zakon ne nalaga že registriranim pravnim osebam uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je 33. čl. ZJRS, ki predpisuje uskladitev poimenovanja že registriranih pravnih oseb z določbami njegovega 17. čl., kadar želi pravna oseba po uveljavitvi tega zakona vpisati v sodni register spremembo svoje firme.

V obravnavani registrski zadevi je bila v sodnem registru že pred uveljavitvijo ZJRS vpisana družba s firmo G. B., L. in P. družba za trgovino, proizvodnjo in storitve d.n.o., ki je zaradi preoblikovanja iz d.n.o. v d.o.o. spremenila firmo le v delu, ki se nanaša na označbo pravno organizacijske oblike družbe (4. odst. 27. čl. ZGD), njeno tako imenovano fantazijsko ime (13. čl. ZGD) v delu, ki je za pritožnika sporno, torej G. B., pa je ostalo isto.

Izhajajoč iz navedenega dejanskega stanja ter zakonske določbe 1. odst. 33. čl. ZJRS pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica s pritožbo ne more doseči koristi, ki jo zasleduje, to pa je uskladitev firme predlagatelja s 17. čl. ZJRS. Noben zakon kot posledice neuskladitve že vpisane firme družbe ne predvideva izbrisa družbe iz sodnega registra. To pa pomeni, da tudi v primeru, če predlagatelj v obravnavanem primeru v sodnem registru že vpisane sporne firme ne bi hotel uskladiti s 17. čl. ZJRS, do uskladitve njegove firme ne more priti. Edina posledica bi bila zavrnitev predlaganega vpisa preoblikovanja družbe iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo (2. odst. 30. čl. ZSReg), njegova firma s spornim fantazijski poimenovanjem G. B. pa bi ostala vpisana v sodni register.

Tako se pokaže, da tudi, če bi bilo pritožbi pritožnice ugodeno, predlagani vpis pa zavrnjen, bi predlagatelj ostal vpisan v sodnem registru s sporno firmo. Koristi, ki jo želi, torej s pritožbo pritožnica, ne more doseči. Ker torej pritožba ni primerno pravno sredstvo za dosego zasledovane koristi, je pritožnici treba odreči pravni interes za pritožbo (primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 34/2006). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1. točke 39. čl. ZSReg (v zvezi s 3. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP in 19. čl. ZSReg) pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.