Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep III Cp 2993/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.2993.2005 Généré par l'IA

Appeal dismissed; execution period for possession disturbance starts upon service, not finality.

Numéro de cause VSL sklep III Cp 2993/2005
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The creditor appealed the first-instance court's rejection of an execution request regarding a monetary claim arising from a possession disturbance. The creditor argued the execution period began only upon the decision's finality, citing Supreme Court precedent, while claiming improper service prevented the period from running. The appellate court rejected this appeal, ruling that the execution period starts on the day the debtor is served with the decision, not upon finality, and that the first-instance court correctly applied the law.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

člen 313 ZPP; člen 429 ZPP: The execution period for fulfilling an obligation imposed by a decision on possession disturbance commences on the day of service to the debtor, not upon the decision's finality.

Mots-clés

Généré par l'IA
possession disturbance execution period service of decision finality of judgment enforcement proceedings défaut de légitimation violation des droits de partie prétention abusive du bailleur

Dispositions légales citées

Généré par l'IA

Jurisprudence citée

Généré par l'IA
Vrhovno sodišče RS II Ips 346/2002
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. 1 izreka) potrdi

sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

30-dnevni rok za vložitev izvršilnega predloga na podlagi sklepa o

motenju posesti začne teči od dneva pravnomočnosti. Rok za

prostovoljno izpolnitev obveznosti teče od vročitve sklepa dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med drugim odločilo,

da se izvršilni predlog zavrne v delu, ki se nanaša na izvršitev

upnikove denarne (pravilno nedenarne terjatve).

Zoper zavrnilni del sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje

upnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi

pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli izvršbo tudi

v zavrnilnem delu; podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sklep sodišča

prve stopnje razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne v ponovno

odločanje. V pritožbi upnik navaja, da začne paricijski rok teči šele

s pravnomočnostjo odločbe, saj dokler odločba ni pravnomočna, od

dolžnika ni mogoče prisilno izterjati naložene obveznosti pa vse do

pravnomočnosti sodne odločbe. Tudi sam ne ve, ali je obveznost sploh

dolžan izpolniti. Tudi Vrhovno sodišče RS je v svojih odločbah (opr.

št. II Ips 346/2002) zavzelo stališče, da začne rok za izpolnitev

obveznosti teči šele po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, rok za

vložitev izvršbe pa po poteku paricijskega roka. Že zaradi pravne

varnosti ne more veljati drugačno štetje paricijskega roka v primeru,

da zoper prvostopenjsko odločbo ni vložena pritožba. Ne glede na

navedeno pa sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, kdaj je bil

dolžniku vročen zavrnilni sklep in se v tem delu sklepa ne da

preizkusiti. Nadalje upnik navaja, da vročitev zavrnilnega sklepa z

dne 1.9.2004 ni bila opravljena pravilno, saj niso bili izpolnjeni

pogoji za t.i. fikcijo vročitve v smislu 142/4 oziroma 141. člena ZPP

in zaradi tega tudi ni mogel teči paricijski rok za izpolnitev

obveznosti.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je v zavrnilnem delu materialnopravno

pravilna. Na podlagi člena 429 ZPP izgubi upnik pravico zahtevati

izvršitev sklepa v izvršilnem postopku v 30 dneh po izteku roka, ki

je bil v sklepu določen zato, da ga opravi. Izpolnitveni rok za

izpolnitev obveznosti začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodne

odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev, kot pravilno ugotavlja

sodišče prve stopnje sklicujoč se na člen 313 ZPP in ne po

pravnomočnosti sklepa o motenju posesti, kot trdi upnik v predlogu in

pritožbi. Upnik se ne more uspešno pri tem sklicevati na sklep

Vrhovnega sodišča II Ips 346/2002, ko pa je šlo za popolnoma drugačno

situacijo. V tej zadevi je bilo poudarjeno, da rok za izpolnitev

obveznosti po sklepu o motenju posesti začne teči po vročitvi sklepa

sodišča druge stopnje, kar pomeni, da to velja samo za primere, ko je

odločeno o pravnem sredstvu, saj v takem primeru odločba postane

pravnomočna z dnem odločitve pritožbenega sodišča, njeni učinki pa

začnejo teči in s tem v zvezi rok za izpolnitev obveznosti šele z

njeno vročitvijo stranki, ki ji je naložena izpolnitev. V primeru pa

da dolžnik ne vloži pravnega sredstva, pa izpolnitveni rok začne teči

z vročitvijo sklepa o motenju posesti dolžniku.

Izvršilno sodišče je vezano na potrdila o pravnomočnosti in

izvršljivosti tako, da je neutemeljena trditev upnika v pritožbi, da

je bila nepravilno ugotovljena pravnomočnost in da sklep dolžniku ni

bil pravilno vročen. Sicer pa s temi trditvami v pritožbi upnik

navaja nova dejstva, kar v pritožbenem postopku ni dopustno, saj za

to upnik ne navaja nobenih opravičljivih razlogov.

Glede na navedeno je bilo pritožbo upnika zavrniti in v zavrnilnem

delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (člen 365 točka 2 ZPP v

zvezi s členom 15 ZIZ).