Legislator Jurisprudence & Législation
VSC sodba Kp 22/2001 ECLI:SI:VSCE:2001:KP.22.2001 Généré par l'IA

Appeal dismissed; court upheld conviction for negligence causing traffic accident due to insufficient speed control despite adequate visibility.

Numéro de cause VSC sodba Kp 22/2001
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Court of Appeal dismissed the defendant's appeal against his conviction for causing a traffic accident through negligence. The first-instance court found that while the defendant had adequate visibility to see the stopped vehicle, he failed to reduce his speed in time, leading to the collision. The appellate court rejected the claim that the evidence was flawed, noting that even if the victim had continued driving, the accident would likely have occurred, and the defendant's lack of speed control was the sole cause.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Zakon o kazenskem postopku; Kazenski zakonik: The court may uphold a conviction for negligence in a traffic accident if the defendant had sufficient visibility to react but failed to take appropriate measures such as reducing speed, and the victim's actions would not have prevented the collision.

Mots-clés

Généré par l'IA
negligence traffic accident speed control failure adequate visibility traffic accident causation appellate review standard negligent driving traffic accident liability responsabilité pour cas fortuit

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
I. odstavek 325. člen Kazenskega zakonika
1.-6. točka II. odstavka 92. člen Zakona o kazenskem postopku
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba obdolženega R. V. se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje. Obdolženi R. V. je dolžan plačati 60.000,00 SIT povprečnine.

[JEDRO]

Ker je sodišče 1. stopnje z oškodovančevo izpovedbo ugotovilo, da je bil njegov ustavljeni osebni avtomobil pravilno označen, z mnenjem izvedenca cestno-prometne stroke pa zadostno preglednost, na kateri bi obdolženec mogel ugotoviti na cesti stoječi osebni avtomobil in pravočasno ukrepati, dejansko stanje v očitku o preveliki hitrosti ni zmotno ugotovljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odstavku 325. člena Kazenskega zakonika. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo en mesec zapora in s preizkusno dobo enega leta. Obdolženi je bil oproščen plačila stroškov kazenskega postopka iz 1.-6. točke II. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženi po zagovornici zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa spremembo ter izdajo oprostilne sodbe.

Pritožba ni utemeljena. V nasprotju s pritožnikom meni sodišče druge stopnje, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo oškodovančevi izpovedi, tako tudi glede vključenih smernikov na njegovem stoječem vozilu. Po mnenju izvedenca cestnoprometne stroke J. K. (in ne S. V.!) je obdolženec vozil prehitro in je oškodovančev ustavljeni avtomobil tudi prepozno opazil. Čeprav isti izvedenec ni mogel ugotoviti vzroka za to opustitev, je ugotovil tudi,da je imel obdolženi zadostno preglednost, da bi lahko pravočasno zaznal ustavljeni osebni avtomobil in temu ustrezno ukrepal, zlasti pa zmanjšal hitrost.

Ker pa je vozil prehitro, trčenje tudi z zaviranjem ni mogel preprečiti. Ni dvoma, da bi oškodovanec preprečil trčenje, če bi namesto ustavitve zapeljal naprej tako, kakor se zatrjuje v pritožbi. Vendar vzrok za to prometno nesrečo ni v njegovi nepravilni udeležbi v prometu na tej cesti, pač pa v obdolženčevi malomarnosti, ker je pač stoječi avtomobil prepozno opazil, da bi se lahko trčenju izognil z zaviranjem in ustavitvijo. Tako je tudi pravilno ugotovljena krivdna oblika nezavestne malomarnosti. Zato ni prav nobene potrebe po kakršnikoli dopolnitvi dokaznega postopka, saj v pritožbi predlagano zaslišanje priče A.

V. in izvedenca cestnoprometne stroke teh ugotovitev ne bi moglo spremeniti. Sodišče druge stopnje je ocenilo še primernost izrečene kazenske sankcije. Mnenja je, da je ta zelo mila in je zato ni mogoče spremeniti v obdolženčevo korist. Iz teh razlogov pritožbi ni bilo mogoče ugoditi. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi neuspeha s pritožbo mora obdolženi plačati povprečnino kot edini strošek tega pritožbenega postopka. Drugače kot sodišče prve stopnje meni sodišče druge stopnje, da bo plačilo tega zneska zmogel.

Znesek je odmerjen z upoštevanjem zapletenosti zadeve in trajanja pritožbenega postopka.