Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request based on mayor's status and impartiality concerns.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe plaintiff requested a transfer of jurisdiction to another court due to fears of bias stemming from the defendant's status as a mayor. The Supreme Court rejected this proposal, ruling that the mayor's position and reputation alone do not demonstrate a risk to judicial impartiality. The court emphasized that judges are bound by statutory duties to ensure independence and that the court's location does not make it dependent on the local mayor.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 67.; Zakon o sodiščih 1. člen 1.; Zakon o sodniški službi 1. člen 1.: The mere status and reputation of a party as a local mayor do not justify a transfer of jurisdiction, as the court remains an independent institution where judges are statutorily bound to ensure impartiality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za prenos pristojnosti se zavrne.
[JEDRO]
Tožnikov status župana in njegov ugled sama po sebi ne kažeta na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost sojenja.
[OBRAZLOŽITEV]
V tej razvezni pravdi je toženka predsednici pristojnega sodišča predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, ker se boji, da bi se zadeva obravnavala pristransko zaradi ugleda in položaja tožnika, saj je ta župan občine ... Sodišče je predlog odstopilo vrhovnemu sodišču, ki je po zakonu pristojno za odločanje o takem predlogu.
Predlog ni utemeljen.
Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku na predlog pristojnega sodišča ali stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da tožnik uživa ugled in ima položaj župana na območju pristojnega sodišča, zaradi česar se toženka boji, da bo sodišče pristransko odločilo, ne spada niti v prvi niti v drugi sklep razlogov iz navedene zakonske določbe. Sodno oblast v naši državi izvajajo sodniki na sodiščih, ki so ustanovljena z zakonom (prvi odstavek 1.
člena Zakona o sodiščih). Sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Iz teh zakonskih določb sledi, da je sodišče neodvisna institucija posebne veje oblasti in med drugim v ničemer odvisna od občine, na katere območju je, tako tudi ne od župana občine. Tožnikov status župana in njegov ugled sama po sebi ne kažeta na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost sojenja.
Zato je vrhovno sodišče že v več zadevah zavzelo stališče, da status župana ene od pravdnih strank ne utemeljuje prenosa pristojnosti na drugo sodišče (na primer I R 45/2000, I R 63/2000, I R 45/2005 itd.). Tako je odločilo tudi v tej zadevi.