Administrative court rejects request to reopen final denationalization case citing Constitutional Court interpretation.

1. Predlog za obnovo postopka z dne 11. 7. 2002 se zavrže. 2. Zahteva za izdajo začasne odredbe z dne 11. 7. 2002 in z dne 23. 8. 2002 se zavrže.

[JEDRO]

Postopek, ki je pravnomočno končan s sodno odločbo, se na predlog stranke obnovi, če obstoja obnovitveni razlog (85. člen ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00). Obnovitveni razlogi so v določbi 85. člena ZUS taksativno našteti. Uporaba izrednega pravnega sredstva obnove postopka širše razlage obnovitvenih razlogov ne dopušča. Razloge za obnovo postopka je predlagatelj utemeljeval z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002. Navedena odločba ustavnega sodišča pa ne more pomeniti obnovitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 85. člena ZUS. Učinkovanje odločbe ustavnega sodišča na konkretna pravna razmerja je predpisano le za primere, ko sodišče zaradi ugotovljene neskladnosti z ustavo zakon razveljavi; razveljavljeni zakon se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Če pa tudi v primeru razveljavitve zakona učinkuje odločitev ustavnega sodišča le na še nepravnomočno rešena pravna razmerja, se tudi v primerih, ko ustavno sodišče poda ustavno skladno razlago zakona, učinek te odločitve ne more raztezati na že pravnomočno končane zadeve. Zato po mnenju sodišča odločba ustavnega sodišča, na katero se predlagatelj sklicuje, ne more predstavljati pravne podlage za drugačno odločitev v obravnavani denacionalizacijski zadevi.

Predlagatelj je po vsebini predlagal začasno odredbo za ureditev stanja. Ker pa je tudi ta začasna odredba predvidena kot procesni institut za ureditev spornega razmerja, to pa je opredeljeno z izpodbijanim upravnim aktom v upravnem sporu, je takšno začasno odredbo po mnenju sodišča mogoče v upravnem sporu zahtevati le v zvezi s tožbo, po kateri se odloča o izpodbijanem upravnem aktu, ne pa tudi ob izrednih pravnih sredstvih, s katerimi se izpodbija sodba, s katero je že pravnomočno odločeno o tožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo, opr. št. U 483/99-12 z dne 10. 11. 1999, zavrnilo tožbi AA in BB zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 9. 2. 1999, s katero je bil zavrnjen njun zahtevek za denacionalizacijo zemljišča, parc. št. 513/1 vl. št. 1045 k.o. A. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom, opr. št. I Up 51/200-4 z dne 15. 11. 2000, pritožbi tožnikov zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo.

AA je dne 12. 7. 2002 vložil pri Vrhovnem sodišče Republike Slovenije predlog za obnovo postopka, ki ga je to sodišče poslalo v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije. Hkrati z obnovo postopka je predlagatelj vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je dopolnil z vlogo z dne 23. 8. 2002, vloženo pri tem sodišču.

V predlogu za obnovo postopka je predlagatelj navedel, da je o identični situaciji, ki je bila predmet upravnega spora, odločilo Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-130/01-18 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54/02 z dne 21. 6. 2002), ter povzel bistvene razloge njegove odločitve. Predlog za obnovo postopka je oprl na določilo 85. člena zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) ter smiselno na 1., 3. in 4. točko 260. člena zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Predlagal je, da sodišče v obnovljenem postopku v celoti ugodi njegovi pritožbi oziroma tožbi v upravnem sporu, oziroma podrejeno, da upravnemu organu naloži, da zahtevku za vračilo nepremičnine parc. št. 1045 k.o. A v naravi v celoti ugodi.

Predlog za začasno odredbo je predlagatelj oprl na določila ZUP in smiselno na določbo 30. člena v zvezi s 69. členom ZUS. Po predlagani začasni odredbi naj sodišče zavezancu MOL-Oddelku za stavbna zemljišča, ter vsakokratnemu zavezancu - dejanskemu in zemljiškoknjižnemu uporabniku oziroma lastniku nepremičnine vl. št. 1045 k.o. A prepove razpolaganje z zemljiščem parc. št. 513/1 vl. št. 1045 k.o. A. V dopolnitvi predloga za začasno odredbo je predlagatelj prepoved razpolaganja razširil tudi na parc. št. 513/5 vl. št. 1045 k.o. A, o kateri pa upravni organ še ni odločil. Začasno odredbo je predlagatelj utemeljeval z verjetnim obstojem zahtevka in hkratnim obstojem nevarnosti, da bo sedanji uporabnik oziroma lastnik zemljišča do pravnomočnega končanja (obnovljenega) denacionalizacijskega postopka skušal z nepremičnino razpolagati v pravnem prometu, kar bo onemogočilo vrnitev v naravi.

Sodišče je predlog za obnovo postopka zavrglo iz naslednjih razlogov:

Postopek, ki je pravnomočno končan s sodno odločbo, se na predlog stranke obnovi, če obstoja obnovitveni razlog (85. člen ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00). Obnovitveni razlogi so v določbi 85. člena ZUS taksativno našteti. Uporaba izrednega pravnega sredstva obnove postopka širše razlage obnovitvenih razlogov ne dopušča. V predlogu za obnovo postopka mora predlagatelj navesti zlasti sodbo, s katero je končan postopek, glede katerega zahteva obnovo, razloge za obnovo in dokaze oziroma okoliščine, ki razloge verjetno izkazujejo, in okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku ter dokaze za to (88. člen ZUS).

Sodišče šteje, da se predlog za obnovo postopka nanaša na sodbo tega sodišča, opr. št. U 483/99-12 z dne 10. 11. 1999.

Predlagatelj obnovitvenih razlogov ni konkretiziral glede na določbo 85. člena ZUS, temveč se je smiselno skliceval na 1., 3. in 4. točko ZUP, v katerih so določeni razlogi, ki dovoljuje obnovo upravnega postopka. Ker pa je predlagana obnova sodnega postopka, je sodišče najprej ugotavljalo, katerim razlogom po 85. členu ZUS ustrezajo razlogi predlagatelja. Razlog po 1. točki 260. člena ZUP je identičen razlogu po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS, po kateri se postopek obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. Iz tega razloga pa se obnova sodnega postopka lahko dovoli le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Razlog po 3. točki 260. člena ZUP je vsebovan v 6. točki prvega odstavka 85. člena ZUS, ki obnovo dopušča, če se odločba opira na sodbo, ki je bila izdana v kazenski ali civilni zadevi, ta sodba pa je bila pozneje razveljavljena z drugo pravnomočno sodno odločbo. Na podlagi razloga iz 4. točke 260. člena ZUP (drugače rešeno predhodno vprašanje) sodnega postopka ni mogoče obnoviti. Obnovitveni razlog po 8. točki prvega odstavka 85. člena ZUS je namreč kršitev procesne predpostavke pravnomočno razsojene stvari, ne pa drugače rešenega predhodnega vprašanja.

Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da je predlagatelj predlagal obnovo sodnega postopka iz razlogov po 1. in 6. točki prvega odstavka 85. člena ZUS. Ker je v postopku, končanem s sodbo z dne 10. 11. 1999, sodišče upravni spor rešilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v upravnem postopku, predlagatelj že zaradi tega obnove po 1. točki ne more uspešno uveljavljati.

Razloge za obnovo postopka je predlagatelj utemeljeval z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002. Navedena odločba ustavnega sodišča pa ne more pomeniti obnovitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 85. člena ZUS. V tej odločbi je ustavno sodišče podalo razlago 4. člena, 9. točke 3. člena ter 31. in 32. člena zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Gre za t.i. interpretacijsko odločbo, s katero sodišče odloči, da določena norma ni v neskladju z ustavo, če se razlaga tako, kot pojasni. Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljevanju ZUstS) pravnih učinkov take odločbe izrecno ne ureja. Učinkovanje odločbe ustavnega sodišča na konkretna pravna razmerja je predpisano le za primere, ko sodišče zaradi ugotovljene neskladnosti z ustavo zakon razveljavi; razveljavljeni zakon se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZustS). Če pa tudi v primeru razveljavitve zakona (ustavno sodišče lahko zakon le razveljavi, ne pa tudi odpravi) učinkuje odločitev ustavnega sodišča le na še nepravnomočno rešena pravna razmerja, se tudi v primerih, ko ustavno sodišče poda ustavno skladno razlago zakona, učinek te odločitve ne more raztezati na že pravnomočno končane zadeve. Zato po mnenju sodišča odločba ustavnega sodišča, na katero se predlagatelj sklicuje, ne more predstavljati pravne podlage za drugačno odločitev v obravnavani denacionalizacijski zadevi.

Upravno sodišče Republike Slovenije v svoji sodbi z dne 10. 11. 1999 določb ZDen ni razlagalo tako, kot je po stališču ustavnega sodišča ustavnopravno skladno. To pa pomeni, da je nepravilno uporabilo materialno pravo, kar pa po 85. členu ZUS ni razlog, da bi se postopek lahko obnovil.

Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da predlagatelj ni kot verjetne izkazal razloge, na podlagi katerih je obnovo postopka predlagal oziroma po katerih ZUS dopušča obnovo, zato je njegov predlog zavrglo.

Odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka je sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 89. člena ZUS.

Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo iz naslednjih razlogov:

ZUS ureja dve vrsti začasnih odredb in sicer odložitev izvršitve upravnega akta do odločitve o tožbi v upravnem sporu (prvi odstavek 69. člena v zvezi s 30. členom ZUS) ter začasno odredbo za ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje (drugi odstavek 69. člena ZUS). Ne glede na to, da se predlagatelj sklicuje na 30. člen v zvezi s 69. členom ZUS, je po vsebini predlagal začasno odredbo za ureditev stanja. Ker pa je tudi ta začasna odredba predvidena kot procesni institut za ureditev spornega razmerja, to pa je opredeljeno z izpodbijanim upravnim aktom v upravnem sporu, je takšno začasno odredbo po mnenju sodišča mogoče v upravnem sporu zahtevati le v zvezi s tožbo, po kateri se odloča o izpodbijanem upravnem aktu, ne pa tudi ob izrednih pravnih sredstvih, s katerimi se izpodbija sodba, s katero je že pravnomočno odločeno o tožbi.