Appellate court dismisses claim for unjust enrichment where mutual set-off was later dissolved by higher court ruling.

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

[JEDRO]

Terjatev, ki je odvisna od razveznega pogoja, se lahko pobota, če se

pogoj izpolni, se pobotanje spet razveže.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni

zahtevek, da sta toženki nerazdelno dolžni plačati tožnici znesek

198.363,59 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.7.2001 do plačila

in ji povrniti vse pravdne stroške z ustreznimi obrestmi in odločilo,

da je tožnica dolžna povrniti toženkama pravdne stroške v višin

206.030,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.6.2004 dalje do

plačila, vse v 15 dneh.

Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi

zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno

sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da

tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi

in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pred drugim

sodnikom. Vztraja pri svojem pravnem stališču, ki ga je podala že

pred sodiščem prve stopnje. Navaja, da je tožena stranka po svojem

zastopniku dne 30.6.2001 podala izjavo o pobotu medsebojnih terjatev,

ki so izvirale iz sodbe Okrožnega sodišča, opr.št. I P 142/96.

Medsebojni terjatvi sta bili v celoti pobotani s tem, da je tožnica

doplačala razliko v znesku 40.442,00 SIT. Pozneje je Vrhovno sodišče

RS po vloženi reviziji tožeče stranke, pravnomočno sodbo I P 142/96

deloma razveljavilo v tistem delu izreka, v katerem je bil tožbeni

zahtevek deloma zavrnjen in v izreku o pravdnih stroških. Po izdaji

odločbe Vrhovnega sodišča RS je bila tako razveljavljena tožničina

obveznost, da povrne toženkama pravdne stroške po prvotni sodbi

Okrožnega sodišča. Od tedaj dalje toženki nista imeli več pravnega

naslova, da zadržita 317.727,00 SIT, kolikor jima je tožnica plačala

(deloma v gotovini, deloma pa s kompenzacijo tožničine nasprotne

terjatve). Stališče sodišča prve stopnje, da tožnica nima

utemeljenega zahtevka za vrnitev tistega, kar je bilo kompenzirano z

njeno protiterjatvijo, češ, da ima možnost to svojo protiterjatev

(terjatev na plačilo glavnice v znesku 90.537,00 SIT z obrestmi)

izterjevati v izvršilnem postopku, je napačno. V izpodbijani sodbi

manjkajo razlogi o bistvenem vprašanju in okoliščini, kaj se je

zgodilo z medsebojnima terjatvama pravdnih strank v trenutku

pobotanja. Po členu 337. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR

oziroma 312. členu Obligacijskega zakonika - OZ, nastane pobot

takrat, ko ena stranka drugi to izjavi. V konkretnem primeru se je to

zgodilo 30.6.2001, v tem trenutku sta si nasproti stoječi terjatvi

ugasnili. Razlogovanje izpodbijane sodbe, da je bil pozneje pobot

razveljavljen, ni pravilno. Tožeča stranka tako nima več možnosti, da

od tožene stranke izterjuje svojo terjatev iz prvotne sodbe Okrožnega

sodišča, ker te terjatve ni več. Nasprotno pa sta toženki dobili

plačane tiste pravdne stroške z obrestmi, za katere je Vrhovno

sodišče RS odločilo, da jih ne dolgujeta, ker je ustrezni izrek sodbe

sodišča prve stopnje razveljavilo. Toženki sta tako v tem trenutku

posedovali tistih 317.727,00 SIT, ki jima jih je dolgovala tožnica po

razveljavljenem delu sodbe Okrožnega sodišča. Ta znesek sta tako

posedovali brez pravnega naslova.

Pritožba ni utemeljena.

Očitani pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava ni

podan, sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo v razlogih pritožbe

očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, sodba ima razloge

o vseh odločilnih dejstvih, pa tudi ne ostalih tovrstnih kršitev, na

katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350.

člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 1. odstavkom 458.

člena ZPP). Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev tožbenega

zahtevka so pravilni in jih pritožbeno sodišče sprejema kot svoje. Da

se terjatvi lahko pobotata, morata biti vzajemni, istovrstni,

dospeli, iztožljivi, likvidni in resnični 336., 338. člen ZOR, 311.,

313. člen OZ). Terjatev, ki je odvisna od razveznega pogoja, se lahko

pobota, vendar če se pogoj izpolni, se pobotanje spet razveže (dr.

Stojan Cigoj, Obligacijska razmerja, Ljubljana, 1978, komentar k

členu 336 ZOR). Na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča, opr.

št. I P 142/96, z dne 17.2.1999, je tožnica toženkama dolgovala

pravdne stroške v višini 191.658,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 17.2.1999 dalje. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da je

bila ob možnosti vložitve revizije zoper navedeno sodbo, ki je bila s

strani tožnice dejansko tudi vložena, (tudi) ta terjatev odvisna od

razveznega pogoja, to je od odločitve Vrhovnega sodišča RS, je

pravilno. Ko je Vrhovno sodišče RS odločalo o reviziji tožnice, je s

sklepom odločilo, da se razveljavita sodbi prve in druge stopnje med

drugim glede izreka o pravdnih stroških in se je tudi v tem delu

zadeva vrnila sodišču prve stopnje v nov postopek. S takšno

odločitvijo je terjatev iz naslova pravdnih stroškov postala

neresnična (in s tem tudi nedospela, neiztožljiva, ...). Razvezni

pogoj se je torej uresničil, zato je prišlo tudi do razveze pobota.

Ker odločitev o tem, da toženki dolgujeta tožnici 90.537,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.6.1996, ni bila razveljavljena,

ima torej tožnica možnost vložiti izvršbo po pravnomočni sodbi in

sklepu Okrožnega sodišča, opr.št. I P 142/96, z dne 17.2.1999, o

terjatvi tožnice iz naslova pravdnih stroškov pa bo odločeno v

ponovljenem sojenju pred sodiščem prve stopnje. Vse to je sodišče

prve stopnje pravilno obrazložilo in tudi pravilno zavrnilo pomisleke

tožnice v tej smeri.

V navedenem obsegu je torej tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene

pridobitve (210. člen ZOR, 190. člen OZ) neutemeljen. Utemeljen je

lahko le v obsegu 40.442,00 SIT, ki ga je tožnica plačala v denarju,

ki pa sta ga toženki že povrnili, tožnica pa je tudi glede tega

zneska delno zmanjšala svoj tožbeni zahtevek.

Glede na povedano je pritožba tožnice neutemeljena, zato jo je

pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen

ZPP).