Appeal dismissed; court held late filing does not justify rejection if court delayed ruling.

Pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka se zavrne in se sklep

sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če stranka opravi dejanje po preteku sodnega roka, vendar še preden

sodišče izreče sankcijo, sodišče takšne vloge po dopolnitvi ne more

več zavreči. Predvsem se pa na to okoliščino po oceni pritožbenega

sodišča ne more sklicevati nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je

s tem, ko je sprejelo z zamudo opravljeno dejanje, upnici

konkludentno podaljšalo rok, zoper sklep o podaljšanju roka pa ni

pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s

sklepom o izvršbi, opr. št. IV Ig 0235/95 z dne 27.2.1995,

nadaljevalo zoper dolžnika M.J., in sicer z rubežem in cenitvijo

dolžnikovih premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovu dolžnika (1.

točka izreka). Za izvršitelja je določilo A.V. (2. točka izreka) ter

dolžniku naložilo upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v

znesku 6.600,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.7.2003

dalje (3. točka izreka), predlog za nadaljevanje postopka zoper Dinko

Jeleč in Ankico Jeleč pa je zavrglo (4. točka izreka).

Zoper sklep o nadaljevanju postopka se je dolžnik pravočasno pritožil

iz razloga bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in napačne

uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi

ugodi, izpodbijani sklep v 1., 2. in 3. točki izreka razveljavi in

predlog za nadaljevanje postopka zoper dolžnika zavrže s stroškovno

posledico. V pritožbi navaja, da je upnik sporočil pravilen naslov

dolžnika po preteku roka, ki ga je določilo sodišče. Če bi sodišče

prve stopnje ravnalo pravilno, bi moralo v skladu z drugim odstavkom

Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izpodbijani

sklep razveljaviti, predlog upnika za nadaljevanje postopka zoper

dolžnika pa na podlagi četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem

postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavreči.

Nadalje je podana bistvena kršitev določb ZIZ, ker je sodišče

nadaljevalo izvršbo, ki je bila na podlagi pravnomočnega sklepa že

ustavljena. Ker je upnik predlagal nadaljevanje že ustavljene

izvršbe, bi sodišče moralo tak predlog zavreči, v posledici česar

tudi ni podlage za izpodbijani sklep. Pritožba nadalje očita sodišču

prve stopnje, da izpodbijani sklep temelji tudi na napačni uporabi

materialnega prava. Pravni prednik dolžnika je bil iz sodnega

registra izbrisan 15.5.2002, upnik pa je nadaljevanje postopka

predlagal 9.4.2002, torej pred izbrisom družbe. V času vložitve

predloga dolžnik sploh ni bil pravni naslednik družbe. Tedaj je

družba še obstojala, zato pojmovno dolžnik tudi ni mogel biti njen

pravni naslednik. Zaradi nepravilne uporabe določb Zakona o

gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) in Zakona o finančnem

poslovanju podjetij (ZFPPod) izpodbijani sklep ni pravilen. Skupaj s

pritožbo je dolžnik vložil tudi ugovor zoper pravnomočni sklep o

izvršbi. Navaja, da je terjatev prenehala na podlagi pobota.

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditi je pritožbi, da je upnik sporočil pravilni naslov dolžnika

po preteku roka 3 mesecev, ki mu ga je za to določilo sodišče prve

stopnje s sklepom z dne 16.11.2004. Vendar pa v skladu s sodno prakso

(glej npr. sklep VSL II Cp 958/2000, I Cpg 578/99, II Cpg 235/2000,

II Cp 1281/2004) velja v tem primeru pravilo, da če sodišče na zamudo

stranke ne reagira pravočasno, torej ne izda sklepa o zavrženju

vloge, še preden stranka dopolni svojo vlogo, potem sodišče tega tudi

kasneje, potem ko je stranka vlogo že dopolnila, ne more storiti.

Sodni roki so namreč namenjeni temu, da se postopek pospeši, če pa

stranka opravi dejanje, preden sodišče izreče sankcijo, sankcija ne

bi dosegla več svojega namena, tj. pospešitve postopka. Predvsem se

pa na to okoliščino po oceni pritožbenega sodišča ne more sklicevati

nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je sprejelo z

zamudo opravljeno dejanje, upnici konkludentno podaljšalo rok, zoper

sklep o podaljšanju roka pa ni pritožbe (četrti odstavek 110. člena

ZPP).

Sodišče prve stopnje je dne 27.3.2002 res izdalo sklep, da se izvršba

ustavi. Vendar pa, ker je upnica še v času teka pritožbenega roka

predlagala nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe,

sklep o ustavitvi izvršbe ni postal pravnomočen. Sodišče prve stopnje

je zato izvršbo zoper družbenika izbrisane družbe pravilno

nadaljevalo.

Na podlagi določbe drugega odstavka 394. člena ZGD v zvezi z 27.

členom ZFPPod upniki uveljavljajo svoje terjatve zoper družbenike

izbrisane družbe v roku enega leta od objave izbrisa družbe iz

sodnega registra. Družba D..., d.o.o., je bila res izbrisana iz

sodnega registra šele 15.5.2002 (izbris pa je bil objavljen v Ur.l.

RS, št. 51/2002), kar pomeni, da je dolžnik predlagal nadaljevanje

izvršbe zoper družbenike, ko družba še ni bila izbrisana iz sodnega

registra, tj. dne 9.4.2002. Vendar pa v tem primeru ni ključnega

pomena, ali je bila družba izbrisana iz sodnega registra v času

vložitve predloga, temveč da je bila izbrisana v času izdaje sklepa o

nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe. Ker je bil

izpodbijani sklep izdan 14.7.2003, tj. po tem, ko je bila družba že

izbrisana iz sodnega registra, je tudi slednji pritožbeni razlog

neutemeljen.

Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno

sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti

(drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo

dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep o nadaljevanju izvršbe zoper

M.J. potrdilo. O ugovoru zoper sklep o izvršbi po 8. točki 55. člena

ZIZ pa bo moralo v nadaljevanju odločiti sodišče prve stopnje.

Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje

stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ).