Appeal dismissed; court upheld bankruptcy proceedings after rejecting claimant's standing and invalidity arguments.

Pritožba se zavrne in se potrdita sklep o ustavitvi postopka prisilne

poravnave z dne 1.6.2005, opr. št. St 24/2005-83 in sklep o začetku

stečajnega postopka opr. št. St 24/2005-84.

[JEDRO]

O vprašanju upravičenosti vložitve umika predloga za prisilno

poravnavo in vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je

bilo odločeno kot o predhodnem vprašanju, v postopku prisilne

poravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi izdalo dne 1.6.2005 dva sklepa

in sicer sklep pod zaporedno št. 83, s katerim je zaradi umika

predloga za začetek postopka prisilne poravnave, ki je bil vložen dne

27.1.2005 in na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dne

23.2.2005 začelo postopek prisilne poravnave, ustavilo postopek

prisilne poravnave. Ker je dolžnik istega dne, ko je umaknil predlog

za prisilno poravnavo, predlagal, da se nad dolžnikom začne stečajni

postopek, je sodišče prve stopnje istega dne izdalo tudi sklep, s

katerim je začelo stečajni postopek nad dolžnikom O. d.o.o. (sklep

pod zaporedno številko 84).

V pritožbenem roku je pritožbo zoper oba sklepa vložil M.Š. Sodišče

druge stopnje ugotavlja, da pritožnik M.Š. v uvodu pritožbe navaja,

da vlaga pritožbo kot zastopnik enega od lastnikov družbe O. d.o.o.,

to je britanske družbe A. Iz obrazložitve in podpisa na pritožbi pa

izhaja, da pritožbo vlaga tudi kot zatrjevani zakoniti zastopnik

dolžnika O. d.o.o., saj trdi, da je on zastopnik dolžnika na podlagi

veljavnega sklepa skupščine družbe O.d.o.o.. Iz navedb v pritožbi je

torej mogoče sklepati, da pritožbo vlaga tako v imenu lastnika

dolžnika kot v imenu dolžnika samega.

Sodišče druge stopnje se glede vprašanja, ali je M.Š. upravičen

zastopati večinskega lastnika dolžnika, to je britansko družbo

A., sklicuje na ugotovitve v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr.

št. III Cpg 104/2005 in III Cpg 105/2005, v katerem je ugotovljeno,

da je M.Š. bil dne 16.2.2002 eden od poslovodij družbe A. in zato

šteje, da je upravičen vložiti pritožbo kot lastnik v imenu lastnika

dolžnika O. d.o.o. proti sklepu o začetku stečaja (5. odstavek 97.

člena ZPPSL).

V kolikor pa M.Š. vlaga pritožbo kot zatrjevani zakoniti zastopnik

dolžnika O. d.o.o., bi bilo treba njegovo pritožbo zavreči, saj

njegova pritožba kot zatrjevanega zastopnika O. d.o.o. ne bi bila

dovoljena in sicer že zato, ker zanjo pravnega interesa ne izkazuje.

M.Š.je namreč v tem insolvenčnem postopku, ki teče zoper družbo

O.d.o.o. dne 24.3.2003 umaknil predlog za prisilno poravnavo in

predlagal, da se nad družbo začne stečajni postopek. Po odločitvi

Višjega sodišča v Ljubljani, pod opr. št. III Cpg 104/2005 in III Cpg

105/2005 z dne 5.5.2005, pa je B.L., glede katerega je bilo o

upravičenju zastopanja družbe O. pravnomočno odločeno kot o

predhodnem vprašanju, opravil v tej zadevi enako procesno dejanje

oziroma vložil enak pravovarstveni zahtevek pri sodišču (predlog za

začetek stečajnega postopka) kot je to pred tem storil dne 24.3.2005

pritožnik v tem postopku M.Š. Pritožnik M.Š. pa v sedanji pritožbi ne

zatrjuje, da se sklepu sodišča prve stopnje upira zato, ker bi on kot

zatrjevani upravičenec do zastopanja O. d.o.o. sedaj želel izpeljati

postopek prisilne poravnave oziroma želel v družbi odpraviti

insolventnost. Iz tega je razvidno, da kot zatrjevani zastopnik

dolžnika O. d.o.o., nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ki

je procesna predpostavka za dovoljenost pritožbe in bi bilo zato

treba pritožbo, če bi jo vložil samo kot zatrjevani zastopnik

O.d.o.o.,zavreči na podlagi (3. odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 1.

odstavkom 365. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZPPSL).

Ker pa je kot rečeno iz pritožbe mogoče razbrati, da jo vlaga tudi

kot zastopnik večinskega lastnika stečajnega dolžnika, jo je sodišče

druge stopnje obravnavalo in presojalo njeno utemeljenost.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik trdi, da se je sodišče prve stopnje glede vprašanja aktivne

legitimacije oziroma pravilneje glede vprašanja upravičenja za

zastopanje dolžnika v zvezi z umikom predloga za prisilno poravnavo

in predlogom za začetek stečajnega postopka, ki ju je B.L.pri sodišču

prve stopnje podal dne 31.5.2005, ne bi smelo sklicevati na odločitev

Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cpg 104/2005 in III Cpg

105/2005, ker da gre v tej zadevi za drug postopek. Sodišče druge

stopnje ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje, ko je v

izpodbijanem sklepu zaključilo, da je o vprašanju upravičenosti

vložitve umika predloga za prisilno poravnavo in predloga za začetek

stečajnega postopka odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani,

opr. št. III Cpg 104/2005 in III Cpg 105/2005 z dne 5.5.2005 kot o

predhodnem vprašanju, pravilno. Pravilno je tako stališče, v kolikor

gre za enako dejansko situacijo, kot je obstajala ob odločanju

višjega sodišča z dne 5.5.2005, saj je v tem postopku sodišče

odločalo o umiku predloga za prisilno poravnavo, ki je bil predmet

presoje v prej navedenem postopku. Vložitev predloga za začetek

stečaja zaradi predhodnega umika predloga za prisilno poravnavo pa

samo formalno pomeni nov predlog, dejansko pa gre za nadaljevanje

istega insolvenčnega postopka, torej ne gre za drugo zadevo, pač pa

za nadaljevanje iste zadeve. Zato se je sodišče prve stopnje

utemeljeno sklicevalo na to, da je o vprašanju upravičenja do

zastopanje dolžnika kot o predhodnem vprašanju že odločeno in da to

učinkuje tudi v tem postopku. Tako je pravnomočno kot o predhodnem

vprašanju odločeno tudi o tem, da pritožnik ne glede na to, da je na

podlagi sklepa skupščine O. d.o.o. z dne 30.9.2004 bil vpisan kot

zastopnik dolžnika v sodni register, ni upravičen zastopati dolžnika.

Seveda pa je stališče sodišča prve stopnje sprejemljivo, če v času od

odločitve pritožbenega sodišča v zadevi III Cpg 104/2005 in III Cpg

105/2005 do vložitve umika predloga za prisilno poravnavo oziroma

vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni prišlo do nobene

spremembe v upravičenjih do zastopanja. Pritožnik pa v tem

pritožbenem postopku zatrjuje ravno to, da B.L. ni uveljavljal

nobenega zahtevka v zvezi s sklepom skupščine dolžnika z dne

24.2.2005, za katerega je bilo v postopku v okviru odločanja o

predhodnem vprašanju odločeno, da je ničen, ker skupščina z dne

24.2.2005 ni bila pravilno sklicana. Pritožnik trdi, da je zato, ker

B.L. ni začel nobenega postopka v zvezi s prej navedenim skupščinskim

sklepom, postal sklep veljaven. Na podlagi teh pritožbenih trditev je

treba ugotoviti, da je tako v tem pritožbenem postopku odločilno le

to, ali je skupščinski sklep z dne 24.2.2005, glede ničnosti katerega

je bilo kot o predhodnem vprašanju odločeno s sklepom višjega sodišča

opr. št. III Cpg 104/2005 in 105/2005 postal do dneva, ko je B.L.

umaknil predlog za prisilno poravnavo in predlagal začetek stečajnega

postopka, veljaven kot to pritožnik trdi. Pritožnik namreč trdi, da

je po devetdesetih dneh od dneva sprejema prej navedenega

skupščinskega sklepa, ta postal veljaven, ker B.L. ni začel postopka

za ugotovitev ničnosti tega sklepa. Te pritožbene trditve so sicer

nove trditve, saj take trditve v postopku pred sodiščem prve stopnje

pritožnik ni podal. So pa te trditve tudi neutemeljene, četudi drži

pritožbena trditev, da B.L. doslej ni začel nobenega postopka v zvezi

z ničnostjo sklepa skupščine O. d.o.o. z dne 24.2.2005. Dolžnik

namreč zmotno trdi, da je dne 1.6.2005 skupščinski sklep dolžnika z

dne 24.2.2005 bil konvalidiran oziroma veljaven. Sodišče druge

stopnje ugotavlja, da se pritožnik v svojih pritožbenih trditvah, ko

govori o roku devetdesetih dni, v katerem naj bi skupščinski sklep

konvalidiral, smiselno sklicuje na določbo 1. odstavka 360. člena

Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS 30/93, ki pa je veljala

le do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o

gospodarskih družbah, objavljeni v Ur. l. RS 45/2001, (ZGD-F). S to

spremembo ZGD pa je ureditev ničnosti oziroma rokov za uveljavljanje

ničnosti skupčinskih sklepov povsem na novo urejena. Za uveljavljanje

ničnosti skupčinskega sklepa po prvi alineji 1. odstavka 359. člena

ZGD (za tako ničnost je šlo v tem primeru), je rok določen v 2.

odstavku 360. člena ZGD in je tri leta in ne devetdeset dni, kot v

pritožbi zatrjuje pritožnik. Zato do dne 1.6.2005 sklep, sprejet na

skupščini dne 24.2.2005, če tudi drži pritožbena trditev, da B.L. ni

začel nobenega postopka v zvezi z ničnostjo tega sklepa, ni postal

veljaven in je zato pritožbena trditev, da je sklep skupščine z dne

24.2.2005 postal veljaven, neutemeljena.

Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da pritožbeno uveljavljani

razlogi niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo

zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje na podlagi 2.

točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL potrdilo.