Appeal against compulsory settlement and bankruptcy rulings upheld due to procedural defects in summons delivery.

1. Pritožbama proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne poravnave

Okrožnega sodišča x, opr. št. St 24/2005-58 z dne 24.3.2005, se ugodi

in se ta sklep razveljavi.

2. Pritožbama proti sklepu o začetku stečajnega postopka Okrožnega

sodišča x, opr. št. St 24/2005-59 z dne 24.3.2005, se ugodi, ta sklep

se razveljavi in predlog za začetek stečajnega postopka zavrže.

Opravljena dejanja na podlagi sklepa Okrožnega sodišča x, opr. št. St

24/2005-68 z dne 6.4.2005, se razveljavijo.

3. Pritožba proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave

Okrožnega sodišča x, opr. št. St 24/2005-14 z dne 23.2.2005, se

zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Zato s takšno strogostjo, ki jo predpisuje 144. člen ZPP o domnevi

pravilne vročitve "sodnega pisanja", ni mogoče ugotavljati, ali je

družbenik prejel vabilo za sklic skuščine najmanj en teden pred dnem

njenega zasedanja. Skupščina je bila namreč izvedena dne 24.2.2005,

ob dejstvu, da se je seznanil z vabilom šele dne 18.2.2005, sklic

skupščine ni bil pravilen. Sodišče druge stopnje v zvezi s postopkom

priznanja te sodne odločbe opozarja, da je bila omenjena odločba

predložena v spis tega sodišča le v fotokopiji. Sodišče prve stopnje

bi moralo pri odločanju v smislu 3. točke 33. člena Uredbe sveta (ES)

št. 44/2001 z dne 22.10.2000 o pristojnosti in priznanju in izvršitvi

sodb v civilnih in gospodarskih zadevah (dalje Uredbi) upoštevati 1.

točko 53. člena Uredbe, ki predpisuje, da mora stranka predložiti

izvod sodbe, ki izpolnjuje pogoje za potrditev njene pristnosti. Tudi

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Uradni list

RS, št. 56/99) v 1. odst. 95. člena predpisuje predložitev tuje sodne

odločbe ali njenega overjenega prepisa in predložitve potrdila

pristojnega tujega sodišča o pravnomočnosti te odločbe po pravu

države, v kateri je bila izdana.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zaradi umika predloga za začetek postopka

prisilne poravnave postopek ustavilo (sklep, r. št. 58 z dne

24.3.2005). Istega dne je sklenilo, da se začne stečajni postopek nad

dolžnikom O.d.o.o. Za stečajno upraviteljico je imenovalo K.B.in

začetek stečaja objavilo na sodni deski tega sodišča in v Uradnem

listu RS ter vpisalo v sodni register (2. in 3. točka izreka).

Dolžnike je pozvalo, naj takoj poravnajo svoje dolgove stečajni masi,

upnike pa, naj prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu v skladu s

137. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji

(ZPPSL). Določilo je tudi narok za preizkus prijavljenih terjatev (4.

in 5. točka izreka).

Zoper sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave zaradi umika

predloga za začetek postopka prisilne poravnave in zoper sklep o

začetku stečajnega postopka se je pravočasno pritožil B.L.osebno in

po svojem pooblaščencu ter uveljavljal vse pritožbene razloge po 1.

odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.

členom ZPPSL. Sodišču druge stopnje je predlagal, naj pritožbi ugodi,

razveljavi sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče ustavilo

postopek prisilne poravnave ter sklep o začetku stečajnega postopka.

Pritožbi sta utemeljeni.

1. Razlogi sodišča druge stopnje o pritožbah zoper sklep sodišča prve

stopnje o ustavitvi postopka prisilne poravnave zaradi umika predloga

za začetek postopka prisilne poravnave.

1.1. Pravni interes za vložitev obeh pritožb

Vprašanje pravilnega zastopanja upravičenega predlagatelja za začetek

postopka prisilne poravnave, to je dolžnika O.d.o.o. (v nadaljevanju

predlagatelj) je odločilno pravno vprašanje tako glede vložitve kot

tudi glede umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave.

Sodišče prve stopnje ga je obravnavalo kot predhodno vprašanje v

okviru 13. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.

Procesna dejanja lahko opravlja družba z omejeno odgovornostjo po

enem ali večih poslovodjih (direktorjih), ki jo zastopajo (1. odst.

449. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD).

Sodišče druge stopnje je obravnavalo pritožbo B.L. kot pritožbo

direktorja dolžnika in njegovega družbenika zoper sklep o ustavitvi

postopka zaradi umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave

in zoper sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi 5. odst. 97.

člena in 1. odst. 13. člena v zvezi s 33. členom ZPPSL.

1.2. Vprašanje veljavnosti sklepa skupščine družbe O.d.o.o. z dne

24.2.2005

Sodišče druge stopnje je preizkušalo odločitev sodišča prve stopnje o

pravilnosti sklica te skupščine v skladu s 445. in 443. členom ZGD.

Ob oblikovanju materialnopravnega stališča se sodišče druge stopnje

ni ukvarjalo z vprašanjem pravilnosti zastopanja družbenika družbe O.

d.o.o., to je A. V tej fazi odločanja je namreč prišlo do drugačnega

materialnopravnega stališča od sodišča prve stopnje ne glede na

(ne)pravilnost zastopanja družbenika dolžnika po angleškem pravu

(primerjaj razloge 1.5).

Dne 16.2.2005 je zastopnik M.Š. kot eden izmed poslovodij družbenika

družbe A. zahteval sklic skupščine od direktorja dolžnika O. d.o.o. v

skladu s 1. odst. 445. člena ZGD. S tem so bili dani pogoji za sklic

skupščine. Zastopnik A. je moral namreč navesti le zadeve, o katerih

naj bi skupščina odločala in vzroke za sklic skupščine. Ob tem ni

bilo pomembno, da je družbenik A. zahteval sklic skupščine že v roku

treh dni, v nasprotju z zakonskim rokom sklica skupščine po 1. odst.

443. člena ZGD, kjer je predpisan rok za sklic skupščine najmanj

teden dni od prejema vabila družbenikov. Ne glede na rok, v katerem

je družbenik A. zahteval sklic skupščine, nanj poslovodja ni bil

vezan, saj je poslovodja dolžan upoštevati pri sklicu skupščine

določbo 1. odst. 443. člena ZGD. Ker direktor B.L. ni sklical

skupščine, je v skladu s 3. odst. 445. člena v zvezi s 1. odst. 443.

člena lahko skupščino sklical družbenik A.

Družbenik A. je sklical skupščino za dne 24.2.2005 in obvestil

drugega družbenika B.L. na njegovem naslovu s pismom, ki mu ga je

vročevala družba K., ki je pooblaščena za vročanje pisanj v sodnem

postopku. Ob preizkušanju zakonske obveznosti družbenika, ki je bil

dolžan o sklicu skupščine seznaniti drugega družbenika s priporočenim

pismom, je sodišče druge stopnje upoštevalo, da je bilo ravnanje

družbenika A. še bolj skrbno od sicer predpisane oblike sklica

skupščine po 1. odst. 443. člena ZGD. Zaradi predpisanega sklica

skupščine "s priporočenim pismom" namreč ni mogoče že v osnovi

izključiti drugačnega načina pisne seznanitve družbenikov s sklicom

skupščine zgolj zato, ker družbenik A. ni poslal drugemu družbeniku

B.L. obvestila o sklicu skupščine s priporočenim pismom, torej po

pošti.

Ne strinja pa se sodišče druge stopnje z razlogi v izpodbijanem

sklepu o ustavitvi postopka zaradi umika predloga za začetek postopka

prisilne poravnave, da je družbenik B.L. prejel vabilo za sklic

skupščine v skladu s 1. odst. 443. člena ZGD na podlagi domneve o

opravljeni vročitvi po 144. členu ZPP. V postopku sklica skupščine

naj bi vendar šlo za sklic, ki glede domnev (fikcij) o opravljeni

vročitvi ni primerljiv z vročanjem v sodnem postopku. Sodišče prve

stopnje bi moralo primerjati vlogo pooblaščenega vročevalca s poštnim

delavcem, saj bi se tako najbolj približalo nalogi vročanja, ki jo je

opravila K. pri "ne sodnem" vročanju. Tudi pri vročanju po pošti v

primeru, če odrasel član gospodinjstva priporočene pošiljke noče

sprejeti, napiše vročevalec na poštno pošiljko (ali vročilnico) datum

in razlog odklonitve sprejema in poštno pošiljko vrne pošiljatelju

(primerjaj 5. odst. 23. člena Zakona o poštnih storitvah, ZPSto-1-UPB

1, Uradni list RS, št. 102/2004). Le, če drug zakon določa drugače,

mora izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način

in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon (npr. ZPP, primerjaj 24.

člen ZPSto-1-UPB1). Zato s takšno strogostjo, ki jo predpisuje 144.

člen ZPP o domnevi pravilne vročitve "sodnega pisanja", ni mogoče

ugotavljati, ali je družbenik prejel vabilo za sklic skuščine najmanj

en teden pred dnem njenega zasedanja. Družbenik, ki se skupščine ni

udeležil, lahko uveljavlja, da skupščina ni bila pravilno sklicana in

je s tem podan ničnostni razlog po 359. členu v zvezi s 456. členom

ZGD. Ker je družbenik B.L. že v postopku pred sodiščem prve stopnje

navajal in tudi dokazal (primerjaj letalske vozovnice k vlogi B.L.,

r. št. 56 z dne 21.3.2005), da se je vrnil iz L. šele dne 18.2.2005,

je dokazano, da ni prejel vabila za sklic skupščine najmanj en teden

pred sklicem. Skupščina je bila namreč izvedena dne 24.2.2005, ob

dejstvu, da se je seznanil z vabilom šele dne 18.2.2005, sklic

skupščine ni bil pravilen. Ker je pravilnost sklica skupščine, ob

odsotnosti vseh družbenikov na seji (2. odst. 443. člena ZGD),

uveljavljani ničnostni razlog po 359. členu ZGD je že iz tega razloga

nepravilno imenovanje M.Š. za direktorja družbe O.d.o.o. z dne

24.2.2005.

M.Š. je po svojem pooblaščencu, ki ga je pooblastil za zastopanje kot

direktor O.d.o.o. dne 18.3.2005 umaknil predlog za začetek postopka

prisilne poravnave. Ker, kot je bilo povedano, na podlagi ničnega

sklepa skupščine z dne 24.2.2005 ni mogel postati direktor, tudi ni

bil aktivno procesnopravno upravičen umakniti predloga za začetek

postopka prisilne poravnave. Zato je že iz tega razloga sodišče druge

stopnje zaradi napačne uporabe materialnopravnih določb 1. odst. 443.

člena ZGD pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Umik

predloga za začetek postopka prisilne poravnave ne more imeti nobenih

učinkov. Zato je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo in

izpodbijani sklep razveljavilo po 3. točki 365. člena ZPP, brez

vrnitve zadeve v nadaljnji postopek.

1.3 Vprašanje veljavnosti sklepa skupščine družbe O. d.o.o. dne

30.9.2004

Zaradi obrazloženega materialnopravnega stališča sodišča druge

stopnje, se je slednje ukvarjalo tudi z ničnostjo skupščinskega

sklepa skupščine z dne 30.9.2004, na kateri je bil sprejet sklep o

razrešitvi B.L. z mesta direktorja družbe in o imenovanju M.Š. na to

mesto. O vprašanju ničnosti tega sklepa je sicer v pritožbenem

postopku odločanje o pritožbi zoper meritorno odločitev sodišča prve

stopnje o tem, da je omenjeni sklep skupščine ničen (V Pg 325/2004).

V pritožbenem postopku je v teku tudi reševanje pritožbe v postopku

začasnega zavarovanja z začasno odredbo, ki je bila izdana v korist

B.L. o začasnem zadržanju že omenjenega skupščinskega sklepa z dne

30.9.2004 o razrešitvi B.L. in imenovanju M.Š. za direktorja družbe

O. d.o.o., do pravnomočne odločitve o ničnosti sklepov te skupščine.

Kot je bil že opisan postopek pri sklicu skupščine 24.2.2005 bi moral

družbenik A. tudi pri sklicu skupščine 30.9.2004 najprej zahtevati od

tedanjega direktorja B.L., naj skliče skupščino. V omenjenem

postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem x tožeče stranke A. in

B.L. proti O. d.o.o., ni uspelo O.d.o.o., po zastopniku "M.Š."

izkazati, da je izpolnil obveznost iz 3. odst. 445. člena ZGD, torej

da bi bila posredovana zahteva poslovodji, naj skliče skupščino.

Enako velja tudi za obliko sklica skupščine po 1. odst. 443. člena

ZGD, saj O.d.o.o. ni izkazal, da bi bil družbenik B. L. na to

skupščino pravilno vabljen. Glede materialnopravnega stališča

ničnosti sklepa skupščine z dne 30.9.2004 je stališče sodišča druge

stopnje enako stališču stečajnega senata sodišča prve stopnje

(primerjaj str. 2 sklepa sodišča prve stopnje, r. št. 58).

Pravno odločilno dejstvo v tem postopku je bilo pravilno zastopanje

O.d.o.o. v trenutku umika predloga za začetek postopka prisilne

poravnave po pooblaščencu dolžnika, ki ga je pooblastil M.Š. Ker

slednji dne 18.3.2005, zaradi ničnosti sklepa skupščine z dne

24.2.2005, ni bil direktor, se sodišče druge stopnje glede na

povedano materialno pravno stališče ni ukvarjalo z morebitno

pravilnostjo oziroma nepravilnostjo skupščinskih sklepov, sprejetih

na podlagi sklica skupščine z dne 4.3. in 9.3.2005, ki jih je sklical

B.L. Ponovno imenovanje B.L. za direktorja namreč za odločitev ni

bilo pomembno.

1.4 Priznanje tuje sodne odločbe po Uredbi sveta ES, št. 44/2001 z

dne 22.10.2000

Prav tako se sodišče druge stopnje, zaradi že omenjenega

materialnopravnega stališča o ničnosti sklepa skupščine z dne

24.2.2005, ni ukvarjalo z vprašanjem priznanja tuje sodne odločbe, to

je sodbe Vrhovnega sodišča v L. z dne 4.2.2005, Hs 04C035402005EWH165

(CH). Kljub temu pa sodišče druge stopnje v zvezi s postopkom

priznanja te sodne odločbe opozarja, da je bila omenjena odločba

predložena v spis tega sodišča le v fotokopiji. Sodišče prve stopnje

bi moralo pri odločanju v smislu 3. točke 33. člena Uredbe sveta (ES)

št. 44/2001 z dne 22.10.2000 o pristojnosti in priznanju in izvršitvi

sodb v civilnih in gospodarskih zadevah (dalje Uredbi) upoštevati 1.

točko 53. člena Uredbe, ki predpisuje, da mora stranka predložiti

izvod sodbe, ki izpolnjuje pogoje za potrditev njene pristnosti.

Sploh pa bi glede na potek dogodkov v konkretni zadevi bila potrebna

še večja previdnost pri odločanju o potrditvi omenjene sodne odločbe

kot priznane sodne odločbe v našem pravnem redu. Sodišče bi namreč

imelo možnost, po 1. točki 55. člena Uredbe zahtevati od strank

predložitev potrdila v smislu priloge 5 Uredbe. Na tako formalno

pomanjkljivo odločbo, se zato sodišče prve stopnje v postopku

odločanja o potrditvi odločbe kot o predhodnem vprašanju, ne bi smelo

opreti. Tudi Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP,

Uradni list RS, št. 56/99) v 1. odst. 95. člena predpisuje

predložitev tuje sodne odločbe ali njenega overjenega prepisa in

predložitve potrdila pristojnega tujega sodišča o pravnomočnosti te

odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana.

1.5. Sklic skupščine družbenika A. kot tuje pravne osebe v domači

družbi v RS

M.Š.je v imenu družbenika družbe O.d.o.o., to je A. zahteval v skladu

s 1. odst. 445. člena ZGD sklic skupščine v Republiki Sloveniji. Ne

glede na to, da je družbenik A.gospodarska družba, ki je registrirana

s sedežem v L., mora sodišče v Republiki Sloveniji presojati

pravilnost uporabe materialnopravnih določb ZGD kot domačega

materialnega prava. Zato ureditev zastopanja družbe po angleškem

korporacijskem pravu za odločitev v konkretnem primeru ni bila

pomembna. Formalno ni bilo nobene ovire za zahtevo družbenika, ki je

tuja pravna oseba, vendar v družbi domačega prava, ki bi izpolnjeval

pogoje iz 1. odst. 445. člena ZGD, zahtevati sklic skupščine v RS.

1.6. Uporaba Uredbe za insolvenčne postopke

Po 2.a točki Uredbe se slednja res ne uporablja za stečaj, postopke v

zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih gospodarskih družb ali

drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke.

Vendar pa je sodišče prve stopnje v okviru odločanja o predhodnem

vprašanju po 13. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL odločalo o

vprašanju pravilnega zastopanja gospodarske družbe in vprašanju

ničnosti skupščinskih sklepov (3. točka 33. člena Uredbe). Za rešitev

predhodnih vprašanj v civilnih in gospodarskih zadevah je pravilno

uporabilo Uredbo. Le o tistih vprašanjih stečajnega in drugih v točki

2.b navedenih postopkih, ki so urejena s specialnimi predpisi,

sodišče prve stopnje Uredbe ne bi smelo in je tudi ni upoštevalo.

Na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ni podalo svojega

stališča, ker za odločitev niso bile pravno odločilnega pomena (1.

odst. 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

2. O pritožbah zoper sklep o začetku stečajnega postopka.

Vložitev predloga za začetek postopka prisilne poravnave je procesna

ovira za začetek stečajnega postopka. Po uvedbi postopka prisilne

poravnave do konca tega postopka stečajnega postopka ni mogoče začeti

(2. odst. 5. člena ZPPSL). Če bi sodišče druge stopnje le

razveljavilo sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave, bi prišlo

do procesne situacije iz 2. odst. 5. člena ZPPSL. Zato je sodišče

druge stopnje pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka

ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in

predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo.

S to odločitvijo pa so razveljavljena tudi vsa dejanja, ki so bila po

podatkih v spisu doslej opravljena v začetem stečajnem postopku (glej

sklep St 24/2005- 68 z dne 6.4.2005, smiselno 1. odst. 354. člena, 3.

točka 365. člena, 366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). To so

tista dejanja, ki jih je morala stečajna upraviteljica opraviti

(zaprtje poslovnega računa, primopredaja listin itd., primerjaj z

vsebino predlaganega predračuna stroškov za obdobje od 24.3.2005 do

8.4.2005, ki je sestavni del sklepa St 24/2005-68 z dne 6.4.2005,

r.št. 68).

3. O pritožbi zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave

Zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave se je pritožil

upnik Z. V pritožbi je uveljavljal vse pritožbene razloge (izrecno

absolutno bistveno kršitev določb stečajnega postopka po 11. točki 2.

odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Sodišču druge

stopnje je predlagal, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep

razveljavi in zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave.

Pritožba ni utemeljena.

O absolutni bistveni kršitvi določb stečajnega postopka v zvezi z

zastopanjem predlagatelja stečajnega postopka.

Predlog za začetek postopka prisilne poravnave je bil vložen dne

27.1.2005 po direktorju O.d.o.o. B.L. Sklicevanje pritožnika na delni

zgodovinski izpisek iz sodnega registra, po katerem naj bi bil

zastopnik dolžnika M.Š., za odločitev ni pravno pomembno. Vpis

spremembe zastopnika v sodnem registru je namreč deklaratornega

pomena. To pa pomeni, da nastopijo pravne posledice spremembe

zastopnikov gospodarske družbe že s sprejemom sklepa skupščine o

spremembi zastopnika družbe. Kot je bilo že povedano, pa je na

podlagi začasne odredbe Okrožnega sodišča x začasno prenehal

učinkovati sklep skupščine, s katerim je bil B.L. razrešen in

imenovan za direktorja M.Š. Ker je bil do tedaj edini direktor

O.d.o.o. B.L., je glede na dejansko stanje dne 27.1.2005 bil

pooblaščen kot direktor O.d.o.o. vložiti predlog za začetek postopka

prisilne poravnave.

Sodišče prve stopnje je dvakrat pozivalo predlagatelja postopka

začetka prisilne poravnave, naj predloži vse podatke, predpisane v 2.

odst. 24. člena ZPPSL. Predlagatelj je dne 4.2.2005 predložil zadnjo

bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz gotovinskih tokov s podpisom

direktorja družbe B.L., seznam upnikov z vsemi navedbami in seznam

dolžnikovih dolžnikov, vse v skladu s 3. točko 2. odst. 24. člena

ZPPSL in seznam ločitvenih upnikov s smiselno enakimi podatki,

predpisanimi v 3. točki 2. odst. 24. člena ZPP (4. točka 2. odst. 24.

člena ZPPSL). Na poziv sodišča z dne 9.2.2005 pa je predlagatelj

postopka predložil še "popoln seznam" dolžnikovih dolžnikov, soglasje

za sodelovanje v upniškem odboru za upnika A. z navedbo njihovega

pooblaščenca v Republiki Sloveniji in sklep 0210/2000-02, in o

imenovanju delavskega zaupnika kot član upniškega odbora. Iz

celotnega seznama dolžnikov pa (glej seznam z dne 11.2.2005, priložen

k r. št. 8) ni več videti razkoraka o terjatvah družbe proti svojim

dolžnikom za približno 67.000.000,00 SIT terjatev, kot navaja

pritožnik v pritožbi in dolgoročnih terjatev O. d.o.o. do svojih

dolžnikov v višini približno 3 milijarde SIT.

Predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki je bil dvakrat

dopolnjen, torej vsebuje vse bistvene sestavine v skladu s 24. členom

ZPPSL.

Zato, ker ni podana niti uveljavljana absolutna bistvena kršitev

določb stečajnega postopka po 11. točki 2. odst. 339. člena ZPP,

sodišče druge stopnje pa tudi pri uradnem preizkusu ni našlo nobenih

ostalih absolutnih bistvenih kršitev določb stečajnega postopka (2.

odst. 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), je

neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje

o začetku postopka prisilne poravnave (2. točka 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZPPSL).