Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL Sklep II Kp 16170/2019 ECLI:SI:VSLJ:2021:II.KP.16170.2019 AI generated

Appeal allowed; first instance court failed to rule on amended indictment, violating procedural requirements.

Case Number VSL Sklep II Kp 16170/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal granted the prosecution's appeal, quashing the first-instance judgment and remanding the case for a new trial. The lower court had declared the amendment of the indictment inadmissible but failed to issue a ruling on the amended charges themselves. The appellate court held that this omission constituted a fundamental violation of criminal procedure because the court was legally obligated to address the amended indictment rather than simply ignoring it.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 354. člen 1. odst. 1; ZKP 371. člen 1. odst. 7: A court of first instance cannot simply disregard an amended indictment; it must continue the proceedings and render a decision on the amended charges to fully resolve the subject of the prosecution.

Keywords

AI generated
amended indictment fundamental procedural violation quashing of judgment remittal for new trial ZKP 371 ZKP 354 procedural obligation

Cited Legislation

AI generated
ZKP 344. člen 1. odst. 1
ZKP 352. člen 1. odst. 1
ZKP 354. člen 1. odst. 1
ZKP 371. člen 1. odst. 7
ZKP 370. člen 1. odst. 1, 2, 3
ZKP 357. člen 4. točka
ZKP 92. člen 1. odst. 2
ZKP 96. člen 1. odst. 1
ZZUSUDJZ 2. odst. 3

Cited Case Law

AI generated
U-I-289/05
1 Odločbi št. U-I-289/05 z dne 4. 12. 1997 in U-I-40/00 z dne 16. 1. 2003
U-I-40/00
1997 in U-I-40/00 z dne 16.
I Kp 670/2005
Appeal court quashes first instance judgment for failing to rule on prosecutor's amended indictment under ZKP Art. 344.
I Ips 44042/2017
Supreme Court dismisses appeal; procedural delays do not extend criminal prosecution limitation periods absent prior prosecutor request.
AI generated
VSL Sklep II Kp 14892/2017
Appeal court overturns acquittal for business fraud due to insufficient evidence of fraudulent intent despite defendant's financial distress.
VSM Sodba II Kp 44630/2015
Appeal dismissed; court upheld acquittal due to lack of proven intent to defraud victim company.
VSK sodba Kp 417/2007
Private prosecutor must pay all criminal costs even if state prosecutor withdraws charges before final judgment.
Sodba I Ips 7104/2009-83
Supreme Court dismisses appeal against conviction for business fraud due to factual error claims being inadmissible under ZKP. The court rejects the defense's argument that the lower courts erred in finding fraudulent intent despite the defendant's partial payment and blocked bank account. The court holds that factual disputes cannot be raised via a request for protection of legality under Article 420(2) of the Criminal Procedure Act. The appeal is dismissed because the request for protection of legality cannot be used to challenge factual findings made by lower courts. The court ruled that such factual disputes must be addressed in a retrial, not through a request for protection of legality. The defense argued that the lower courts relied solely on unreliable witness testimony and ignored the defendant's partial payment and blocked bank account. The court decided that factual errors cannot be corrected via a request for protection of legality under Article 420(2) of the Criminal Procedure Act. The court dismissed the appeal because the request for protection of legality cannot be used to challenge factual findings made by lower courts. The court held that factual disputes must be addressed in a retrial, not through a request for protection of legality. The defense argued that the lower courts relied solely on unreliable witness testimony and ignored the defendant's partial payment and blocked bank account. The court decided that factual errors cannot be corrected via a request for protection of legality under Article 420(2) of the Criminal Procedure Act. The court dismissed the appeal because the request for protection of legality cannot be used to challenge factual findings made by lower courts. The court held that factual disputes must be addressed in a retrial, not through a request for protection of legality. The defense argued that the lower courts relied solely on unreliable witness testimony and ignored the defendant's partial payment and blocked bank account. The court decided that factual errors cannot be corrected via a request for protection of legality under Article 420(2) of the Criminal Procedure Act. The court dismissed the appeal because the request for protection of legality cannot be used to challenge factual findings made by lower courts. The court held that factual disputes must be addressed in a retrial, not through a request for protection of legality.
VSM Sklep II Kp 37106/2015
Appeal allowed; court quashes first instance judgment due to discrepancy between evidence and factual findings.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Četudi sodišče prve stopnje oceni, da je bila sprememba obtožnega akta nedopustna, spremenjene obtožnice ne more enostavno spregledati, saj takšne možnosti po določbah ZKP nima, temveč mora postopek nadaljevati in o spremenjeni obtožnici odločiti.

S tem, ko sodišče o spremenjeni obtožnici sploh ni odločalo, z izpodbijano sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe in je posledično zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z uvodoma navedeno sodbo zoper obtoženega A. A., iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zavrnilo obtožbo za kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Družbo X. d. o. o. je s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Odločilo je še, da po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožila državna tožilka iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 7. in 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP ter 3. točko prvega odstavka 352. člena ZKP - zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev.

3. Na pritožbo državne tožilke sta odgovorila obtoženčeva zagovornika B. B. in C. C., odvetnika v ..., ter predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne (kot neutemeljeno) in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je državno tožilstvo prvotno vloženo obtožnico z dne 21. 2. 2017, ki je postala pravnomočna dne 25. 3. 2017, v nadaljevanju kazenskega postopka spremenilo dvakrat: prvič na glavni obravnavi dne 26. 3. 2019, ko je (po umiku obtožnice zoper soobtoženo D. D.) očitke obtožnice skrčilo zgolj na obtoženega A. A., drugič pa v ponovljenem sojenju s pisno vlogo z dne 27. 1. 2021, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 29. 1. 2021.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnilo, da naj bi državna tožilka z drugo spremembo obtožnice (z dne 29. 1. 2021) pooblastilo iz določbe prvega odstavka 344. člena ZKP zlorabila, saj naj bi obtožni akt glede časovnih okoliščin obtožencu očitanega kaznivega dejanja spremenila zgolj iz razloga, ker naj bi z dnem 9. 2. 2021 kazenski pregon zastaral, s takšnim ravnanjem pa naj bi obtoženca (in njegovega zagovornika) spravila v neugodnejši položaj in v položaj presenečenja ter mu otežila obrambo, ki jo je gradil na ugovoru zastaranja. Posledično je ocenilo, da sprememba obtožnice ni bila skladna s kriteriji, ki jih je ob razlagi določbe 344. člena ZKP vzpostavilo Ustavno sodišče 1 , ter v obrazložitvi sodbe izrecno izpostavilo, da je sprejelo odločitev po prvotni obtožnici, spremenjeni dne 26. 3. 2019, in ne po obtožnici oziroma njeni spremembi z dne 29. 1. 2021 (točka 11), kar je razvidno tudi iz uvoda izpodbijane sodbe, v katerem sta navedeni le obtožnica z dne 21. 2. 2017 in njena sprememba z dne 26. 3. 2019.

7. Pritožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da s tem, ko o dne 29. 1. 2021 spremenjeni obtožnici sploh ni odločalo, z izpodbijano sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe in je posledično zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki narekuje razveljavitev sodbe.

8. Sodba (sodna odločba) se sme nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici (prvi odstavek 354. člena ZKP). Sodišče prve stopnje torej, tudi če oceni, da je bila sprememba obtožnega akta nedopustna, spremenjene obtožnice ne more enostavno spregledati, saj takšne možnosti po določbah ZKP nima, temveč mora postopek nadaljevati in, kot v pritožbi pravilno izpostavlja državna tožilka, o spremenjeni obtožnici odločiti ali s sodbo ali pa tudi z drugačnim aktom, kadar oceni, da je sicer upravičeni tožilec zaradi spremembe obtožbe v nasprotju z določbami 344. člena ZKP izgubil lastnost upravičenega tožilca (1. točka prvega odstavka 352. člena ZKP) 2 , česar pa v konkretnem primeru ni storilo.

9. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti že iz navedenega pritožbenega razloga, se sodišče druge stopnje do preostalih pritožbenih očitkov državne tožilke ni opredelilo.

10. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno oceniti, ali naj bi glede na stališča v kazenskopravni teoriji in sodni praksi državna tožilka s spremembo obtožnice z dne 29. 1. 2021 dejansko zlorabila pooblastilo iz določbe prvega odstavka 344. člena ZKP, nato pa (ne glede na presojo) o dne 29. 1. 2021 spremenjeni obtožnici sprejeti odločitev ter pri tem upoštevati določbe kazenskega zakona o zastaranju kazenskega pregona v povezavi z določbo drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/20 in 61/20 - ZZUSUDJZ) 3 .

1 Odločbi št. U-I-289/05 z dne 4. 12. 1997 in U-I-40/00 z dne 16. 1. 2003

2 Prim. Florjančič, D.: Sprememba obtožnice v kazenskem postopku, Pravna praksa - 2007, GV Založba, d. o. o., 31. 5. 2007, št. 21, str. 17 - 19; sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 670/2005 z dne 23. 11. 2005

3 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 44042/2017 z dne 15. 4. 2021