Appeal granted; enforcement halted for minor arrears where prepayment occurred, ruling prior order disproportionate.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi:

„I. Izvršilni postopek se ustavi, razen v delu, ki se nanaša na izvršilne stroške.“

II. Ugovor zoper sklep o izvršbi se zavrže, razen v delu, ki se nanaša na izvršilne stroške.

III. V preostalem se ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na povrnitev upničinih izvršilnih stroškov, spremeni tako, da upnica sama krije v predlogu za izvršbo priglašene izvršilne stroške.

III. Ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo se ugodi, sklep o zavarovanju s predhodno odredbo in opravljena dejanja zavarovanja se razveljavijo.

IV. Upnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka.“

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V položaju, ko so bile v času vložitve predloga za izvršbo poplačane vse zapadle preživninske obveznosti, razen minornih zneskov, je zahteva za sodno varstvo s predhodno odredbo za še nezapadle zneske preživnine očitno nesorazmerna (2. člen Ustave RS - URS).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, ki se nanaša na zneske preživnin s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za mesece november 2018 (86,64 EUR), december 2018 (180,36 EUR) in september 2020 (186,00 EUR) ter v tem obsegu zavrnilo predlog za izvršbo, v presežku ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnilo, zavrnilo tudi ugovor zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo in zaradi umika predloga za izvršbo ustavilo izvršilni postopek za izterjevane zapadle zneske preživnine ter odločilo, da upnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je upnica zlorabila sodno varstvo z namenom, da doseže zavarovanje, ki ga ne potrebuje, saj dolžnik svoje preživninske obveznosti izpolnjuje. Dolžnica je vložila izvršbo za absurdno nizke zneske dolga, ki je nastal, ker zaradi selitve v Lendavo ni bil obveščen s strani CSD o zvišanju preživnine. Dolžnica je uveljavljala izvršbo tudi za že plačane zneske preživnine iz leta 2018, za katere je sama na sodišču njihovo plačilo že potrdila in o čemer je že bilo odločeno v postopku I 406/2019. Tudi znesek preživnine za september 2020 je plačal dne 30. 9. 2020 še pred vložitvijo predloga za izvršbo. Blokada računa za vnaprej je nesorazmerna in mu onemogoča normalno življenje. Graja tudi odločitev o izvršilnih stroških. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo navaja, da skuša dolžnik minimilizirati svoje ravnanje, ko je vsak mesec plačeval premalo preživnine, tudi s preživnino za mesec september 2020 pa je bil v zamudi. Okoliščina, da gre za nizke zneske ne potrjuje zlorabe pravice do sodnega varstva. Plačila v letu 2018 je spregledala. Upnica vztraja pri povračilu izvršilnih stroškov, saj so bili utemeljeni. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Če upnik umakne predlog za izvršbo, mora sodišče ustaviti izvršilni postopek (tretji odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V takem procesnem položaju praviloma dolžnik izgubi pravni interes za vsebinsko odločanje o vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi. V obravnavani zadevi je v odgovoru na ugovor upnica podala umik predloga za izvršbo, pri čemer je pojasnila, da vztraja le še pri izvršbi izvršilnih stroškov in pri zavarovanju s predhodno odredbo. Za odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi po pojasnjenem ni bilo več pravnega interesa kot procesne predpostavke, razen glede izvršilnih stroškov, sodišče prve stopnje pa je nepravilno vsebinsko odločilo o ugovoru v celoti. V umaknjenem delu, ki se nanaša na izvršbo za vso v predlogu za izvršbo izterjevano preživnino, je pravilno dolžnikov ugovor zavreči (četrti odstavek 58. člena ZIZ in četrti odstavek 343. člena in 352. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik bi lahko imel v obravnavani zadevi pravni interes le za morebitno odločitev o ugovornih stroških, ki pa jih ni priglasil.

6. Sodišče prve stopnje pa je nepravilno presodilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi tudi v delu, ki se nanaša na izvršilne stroške, ki so bili dolžniku naloženi, da jih povrne upnici.

7. Sodišče druge stopnje odloča o stroških v postopku glede družinskih razmerij po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je nadomestil razveljavljeni 413. člen ZPP v skladu z 222. členom ZNP-1). Bistveno za odločitev o stroških je tudi načelo skrbnosti (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče druge stopnje je presodilo, da v vseh fazah obravnavanega postopka krije vsaka stranka svoje stroške postopka, pri čemer je upoštevalo, da je upnica neutemeljeno izterjevala pretežen del preživninskih obveznosti, dolžnik pa je vendarle zamudil s plačilom določenega dela preživnine in s tem dal upnici povod za uporabo sodnega varstva.

9. Tudi zamuda za nekaj dni s preživnino za mesec september 2020 je imela pravno posledico izvršljivosti v izvršilnem naslovu opredeljene preživninske obveznosti. Upnik ima pravico do sodnega varstva že naslednji dan po zapadlosti posamezne mesečne preživninske obveznosti. Čeprav se je izkazala predlagana izvršba kot neutemeljena, saj je bil izterjevani znesek plačan dan pred vložitvijo predloga za izvršbo, bi se dolžnik lahko izognil izvršilnemu postopku, če bi plačal pravočasno. Po pojasnjenem je pomemben razlog za nastanek njegovih stroškov v njegovi sferi.

10. Upnica pa krije sama svoje stroške, ker ni bila ustrezno skrbna pri pripravi predloga za izvršbo, in je v pretežni meri izterjevala tudi zneske, ki so bili že plačani daljše časovno obdobje pred njegovo vložitvijo (že v zvezi s postopkom I 406/2019). Pri tem nima prav, da uveljavljanje preostalih minornih zneskov preživninskih dajatev v višini manj kot evra, ni mogoče opredeliti kot zlorabo sodnega varstva. Gre za tipičen primer zlorabe. 1 Izvršba vendarle povzroči dolžniku veliko breme, zato je prisilna izvršba dopustna le, če ima upnik od tega otipljivo korist in ne povzroča le stroškov. V obravnavani zadevi sodišče druge stopnje ni opredelilo ravnanja upnice kot zlorabe sodnega varstva le zato, ker je dolžnik vendarle, čeprav le za nekaj dni, zamudil s preživnino za mesec september 2020 in izvedel plačilo šele dan pred vložitvijo predloga za izvršbo.

11. Pojasnjeno seveda ne pomeni, da upnik ni dolžan plačati preživnine v celoti, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova, a je v obravnavani zadevi očitno, da je do minimalnega odstopanja pri plačilu prišlo zaradi razloga, ki bi ga stranki lahko razrešili zunaj sodnega postopka. V skladu z načelom vestnosti in poštenja, ki velja tudi v zvezi z izvršilnim postopkom, je dolžna vsaka stranka pri uveljavljanju pravic ravnati pošteno s tem, da ne upošteva le lastnega interesa, ampak tudi interes nasprotne stranke (9. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pričakovati je od upnice, da bi v navedeni situaciji pisno opozorila dolžnika na minorno odstopanje in dala dolžniku možnost, da se v razumnem času odzove, preden bi se poslužila sodnega varstva.

12. Zmotno pa je presodilo sodišče prve stopnje tudi ugovor zoper sklep o predhodni odredbi. V položaju, ko so bile v času vložitve predloga za izvršbo poplačane vse zapadle preživninske obveznosti, razen minornih zneskov, je zahteva za sodno varstvo s predhodno odredbo za še nezapadle zneske preživnine očitno nesorazmerna (2. člen Ustave RS – URS). 2

13. Tudi domnevo nevarnosti iz drugega odstavka 259. člena ZIZ je treba razumeti ob upoštevanju navedenega načela. Vsaka pretekla izvršba ali vložen predlog za izvršbo ni avtomatična podlaga za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 259. člena ZIZ. V zadevi I 406/2019, ki jo navaja sodišče prve stopnje, je upnica umaknila predlog za izvršbo in je bil postopek ustavljen. V obravnavani zadevi pa je upnica po pojasnjenem podala utemeljen predlog za izvršbo le še za minorne zneske preživnine, pa še ti so bili s strani upnika po prejemu sklepa o izvršbi prostovoljno plačani. Poseg v položaj dolžnika s predhodno odredbo je občuten in daljnosežen, saj se blokira premoženje dolžnika v obsegu nezapadlih preživnin za leto dni v naprej. Tovrstnega obsega pojasnjena minorna potreba po izvršilnem sodnem varstvu, ki je ugasnila, ne odtehta, zato je tak poseg prekomeren.

14. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločilo na enaki dejanski in pravni podlagi kot je že pojasnilo za predhodne faze postopka.

1 Zobec, J. v: Ude, L., Galič, A. (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 103. Glej tudi VSM sklep I Ip 171/2015, VSM sklep I Ip 549/2015.

2 Splošno načelo sorazmernosti, ki prepoveduje prekomerne posege države, je del načela pravne države, ki ga mora izvršilno sodišče pri presoji posegov v dolžnikovo premoženje obvezno upoštevati. Glej Šturm, L. v Komentar Ustave Republike Slovenije, 5. točka komentarja k 2. členu. https://e-kurs.si/komentar/opredelitev-in-razmerje-do-drugih-ustavnih-dolocb/