Appeal dismissed; court ruling confirmed that debt repayment ends enforcement proceedings regardless of creditor's will.

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Že samo dejstvo poplačila kot procesnega dejanja v izvršilnem postopku ima procesni pomen konca postopka.

Morebitno nadaljevanje postopka v takem primeru ni in ne more biti odvisno od volje (dispozicije) strank, kar predstavlja tudi upnikov umik predloga za izvršbo. Ta v pojasnjeni situaciji ni potreben, zato tudi do povrnitve stroškov v tej zvezi upnik ni upravičen.

Vztrajanje upnika pri izvršbi za zanemarljivi znesek glavnice 0,38 EUR pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ustavilo postopek za plačani znesek 110,20 EUR (I. točka izreka) in zavrnilo predlog upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov (II. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep v II. točki izreka iz razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je podal obrazložen predlog za utesnitev z dne 18. 11. 2014 zaradi poplačila 110,20 EUR z dne 30. 9. 2014, v zvezi s katerim je upravičen do povrnitve stroškov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in v tem obsegu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje soglaša s stroškovno odločitvijo sodišča prve stopnje, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov umika predloga za izvršbo zaradi delnega plačila, ki je posledica poplačila s strani dolžnikove banke. Že samo dejstvo poplačila kot procesnega dejanja v izvršilnem postopku ima procesni pomen konca postopka.(1) Pravna teorija v tej zvezi izpostavlja, da zaključenega postopka že po naravi stvari ni mogoče ustaviti, zato se o tovrstnem koncu ne izdaja posebnega sklepa, ki bi imel konstitutivno naravo.(2)

5. Poplačilo iz dolžnikovih sredstev s strani organizacije za plačilni promet v višini 110,20 EUR z dne 30. 9. 2014 (glej obvestilo Nove KBM d.d. z dne 1. 10. 2014) je posledica opravljenega izvršilnega dejanja. Ko je v posledici uradnih dejanj v postopku v pravnomočnem sklepu o izvršbi opredeljena terjatev delno poplačana, sodišče izgubi pooblastilo, da bi postopek za plačani del izterjevane obveznosti nadaljevalo (47. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Zaključek postopka v tem delu mora upoštevati po uradni dolžnosti. Morebitno nadaljevanje postopka v takem primeru ni in ne more biti odvisno od volje (dispozicije) strank, kar predstavlja tudi upnikov umik predloga za izvršbo. Ta v pojasnjeni situaciji ni potreben, zato tudi do povrnitve stroškov v tej zvezi upnik ni upravičen (peti odstavek 38. člena ZIZ).

6. Pri tem sodišče druge stopnje še dodaja, da vztrajanje upnika pri izvršbi za zanemarljivi znesek glavnice 0,38 EUR pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva. Vložitev vloge z dne 18. 11. 2014, potem ko je bila izterjevana obveznost dne 30. 9. 2014 poplačana (razen v zanemarljivem delu), in vztrajanje pri nadaljevanju izvršbe je usmerjeno le v povzročanje stroškov postopka in nepotrebnega dela sodišču, ne da bi imel upnik od tega kakšno otipljivo korist. Sodišče s tem izgublja dragoceni čas, ki bi ga lahko namenilo reševanju drugih zadev. Takšno ravnanje ima vpliv na uresničevanje pravice do učinkovitega sodnega varstva ostalih (23. člen Ustave), ki so se s poštenimi nameni obrnili na sodišče. Ker je obseg kadrovskih virov sodišč omejen, bodo ti do sodnega varstva prišli kasneje, kot če pojasnjene zlorabe ne bi bilo in bi bil obravnavani postopek že končan s poplačilom dne 30. 9. 2014. Sorodno tudi pravna teorija navaja kot zlorabo pravnega varstva, če gre za uveljavljanje zanemarljivo majhnega zneska.(3) Procesnim dejanjem, ki pomenijo zlorabo, se odklanja pravno učinkovanje,(4) sodišče pa mora takšno dejanje preprečiti oziroma onemogočiti (prvi odstavek 11. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Sodišče druge stopnje je pooblaščenca upnika pri podobnem ravnanju v zadevi tega sodišča I Ip 1167/2013 že opozorilo na neustreznost tovrstnega ravnanja. Ob morebitni ponovitvi sorodnega ravnanja bo sodišče lahko postopalo po tretjem odstavku 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Ko sodišče druge stopnje tudi ni našlo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : V pravni teoriji je uveljavljeno stališče, da se postopek konča po uradni dolžnosti z izvršitvijo upnikove terjatve. Glej Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 53 in 187. Poglobljeno o tej tematiki in predstavitvi stališč vodilnih pravnih teoretikov glej Strnad, I.: Stroški izvršilnega postopka po prisilni realizaciji terjatve, Pravna praksa, št. 43/2005, str. 12. Primerjaj tudi sklep VSC I Cpg 597/2007 z dne 8. 11. 2007 in sklep VSK II Cp 112/2006 z dne 22. 6. 2005.

Op. št. (2) : Glej Strnad, I.: nav. delo, str. 12.

Op. št. (3) : Zobec, J. v: Ude, L., Galič, A. (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 103.

Op. št. (4) : Prav tam, str. 104. Primerjaj tudi Juhart, J.: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, Ljubljana 1961, str. 73.