Appeal dismissed for lack of standing; plaintiff failed to prove barista license required for legal representation.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Sodniki so pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo pritožnik vloži sam in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep istega sodišča I U 696/2019-5 z dne 8. 7. 2019, s katerim je bila zavržena tožnikova tožba, ker ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, kot mu je bilo naloženo s sklepom z dne 25. 4. 2019 (prvi odstavek 146. člena ZPP).

2. Zoper izpodbijani sklep je tožnik (v nadaljevanju pritožnik) sam vložil pritožbo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Kot je v izpodbijanem sklepu navedlo že sodišče prve stopnje, lahko po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. 1 V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 2

5. Z obravnavanim pogojem in posledicami njegove neizpolnitve je bil pritožnik seznanjen tako v pravnem pouku izpodbijanega sklepa kot že prej v pozivu sodišča na odpravo pomanjkljivosti z dne 21. 7. 2020. Ne glede na vsa predhodna pojasnila je pritožnik pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil sam. V njej pa ni nasprotoval ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit oziroma ni izkazal niti zatrjeval izpolnjevanja tega pogoja. Glede na vse navedeno Vrhovno sodišče pritožnika ni ponovno pozivalo, da izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.

6. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo pritožnik vloži sam in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

7. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

8. O zadevi je odločila sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

1 Skladnost te določbe z Ustavo RS je presojalo Ustavno sodišče RS in v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

2 Npr. Vrhovno sodišče v zadevah I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in druge.