Legislator Case Law & Legislation
VDSS Sklep Pdp 218/2020 ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.218.2020 AI generated

Appeal dismissed; tax law requires full fee for dismissed property claims, not just withdrawal cases.

Case Number VDSS Sklep Pdp 218/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Labour and Social Court rejected the appellant's appeal against a court order requiring payment of court fees. The appellant argued that fees should only apply to full lawsuits, not partial ones, but the court found the tax schedule explicitly mandates fees for every individual property dispute proceeding. Consequently, the court ruled that the statutory fee structure does not distinguish between full and partial claims, leaving the appellant liable for the calculated amount.

Legislator headnote

AI generated

ZST-1; Tar. št. 2311 in 2312: The court fee schedule imposes a mandatory fee for every individual property dispute proceeding on the first instance, with reduced fees applying exclusively to specific termination scenarios like withdrawal or default judgments, not to dismissals.

Keywords

AI generated
court fees tax schedule partial claim dismissal labor dispute fee liability statutory interpretation

Cited Legislation

AI generated
Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj. - ZST-1)
Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj. - ZST-1) ne ločuje med popolnimi in nepopolnimi tožbami, kot to zmotna uveljavlja pritožba, temveč v tar.
Taksne tarife (tar. št. 2311 in 2312)
Zakon o pravdnem postopku (ZPP)

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

ZST-1 ne ločuje med popolnimi in nepopolnimi tožbami, temveč v tar. št. 2311 jasno določa taksno obveznost za vsak postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave na prvi stopnji. Nižjo taksno obveznost določa zgolj v primeru končanja postopka na prvi stopnji z umikom tožbe, s sodbo na podlagi odpovedi, sodbo na podlagi pripoznave ali s sklenitvijo sodne poravnave (tar. št. 2312). Besedilo tar. št. 2312 je jasno in drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča. Zakonodajalec se je torej odločil, da samo v štirih naštetih primerih dopušča, da se za postopek plača sodna taksa po nižji tarifi, kot se sicer plača sodna taksa za postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave, ne pa tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožnika zoper plačilni nalog opr. št. I Pd 720/2018 z dne 14. 1. 2020 zavrnilo.

2. Zoper naveden sklep vlaga tožnik pritožbo. Navaja, da nastane taksna obveznost za popolno tožbo, ki je sposobna za obravnavanje, ne pa za nepopolno tožbo iz 108. člena ZPP. Meni, da za nepopolno vlogo (tožbo) taksna tarifa ne določa takse. Pritožbenemu sodišču predlaga, da plačilni nalog za plačilo sodne takse v celoti zavrže, ker ta nima osnove, da bi taksna obveznost nastala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V predmetni zadevi je tožnik zahteval plačilo odškodnine zaradi ravnanja tožene stranke v višini 20.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 6. 2019 tožbo zavrglo, pritožbeno sodišče pa je v zadevi opr. št. Pdp 766/2019 z dne 12. 12. 2019 tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom z dne 14. 1. 2020 tožnika pozvalo k plačilu sodne takse za postopek na prvi stopnji, plačilni nalog je bil tožniku vročen 30. 1. 2020. Zoper ta plačilni nalog pa je tožnik vložil ugovor in sodišče prve stopnje je ugovor tožnika zoper plačilni nalog opr. št. I Pd 720/2018 z dne 14. 1. 2020 zavrnilo.

6. Neutemeljeno pritožba uveljavlja, da taksna obveznost nastane zgolj za postopek s popolno tožbo in da taksna tarifa ne določa takse za nepopolno tožbo. V predmetnem delovnem sporu je tožnik uveljavljal zahtevek, ki je po svoji naravi premoženjske narave, zato se sodne takse v takem postopku plačujejo glede na vrednost spora. Ob upoštevanju višine tožbenega zahtevka (20.000,00 EUR) je taksna obveznost po tar. št. 2311 Taksne tarife v višini 414,00 EUR, kakor je sodišče prve stopnje tožniku v nalogu z dne 14. 1. 2020 pravilno odmerilo takso za postopek pred sodiščem prve stopnje. Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj. - ZST-1) ne ločuje med popolnimi in nepopolnimi tožbami, kot to zmotna uveljavlja pritožba, temveč v tar. št. 2311 jasno določa taksno obveznost za vsak postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave na prvi stopnji. Nižjo taksno obveznost določa zgolj v primeru končanja postopka na prvi stopnji z umikom tožbe, s sodbo na podlagi odpovedi, sodbo na podlagi pripoznave ali s sklenitvijo sodne poravnave (tar. št. 2312). Besedilo tar. št. 2312 je jasno in drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča. Zakonodajalec se je torej odločil, da samo v štirih naštetih primerih dopušča, da se za postopek plača sodna taksa po nižji tarifi, kot se sicer plača sodna taksa za postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave, ne pa tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe. 1

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Enako VSL Sklepa II Cpg 211/2018 z dne 20. 6. 2018 in I Cpg 1342/2016 z dne 7. 12. 2016.