Supreme Court dismisses appeal for leave to appeal regarding correction of interest dates in a final judgment.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for leave to appeal the second-instance judgment. The lower courts ruled that the plaintiff must pay the defendant approximately 10,000 EUR in overdue interest, while dismissing the defendant's counterclaim to annul a debt assumption agreement. The Supreme Court found that the conditions for granting leave to appeal under Article 367.a of the Civil Procedure Act were not met, as the proposed legal questions did not justify overriding the finality of the prior judgment.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367.a of the Civil Procedure Act; Article 367.c of the Civil Procedure Act: The Supreme Court may grant leave to appeal only if the appeal raises a significant legal issue; mere disagreement with the factual assessment or the correction of a clerical error in a final judgment does not satisfy the statutory requirements for leave to appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo v roku 15 dni plačilo 10.051,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 7. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku pa je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi toženkin tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na ugotovitev ničnosti Sporazuma o prevzemu obveznosti za plačilo dolga z dne 15. 6. 2010, ki sta ga sklenila tožnik kot upnik in toženka kot prevzemnica/sodolžnica (v nadaljevanju Sporazum). Odločilo je, da je tožnik dolžan v roku 15 dni povrniti toženki njene stroške postopka v višini 592,61 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. in IV. točki izreka spremenilo tako, da je toženki naložilo v roku 15 dni plačilo 10.210,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 7. 2017 dalje do plačila; tožnikov tožbeni zahtevek v presežku je zavrnilo; zavrnilo je tudi toženkin tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na ugotovitev ničnosti Sporazuma ter odločilo, da je tožnik dolžan v roku 15 dni povrniti toženki njene stroške postopka v višini 527,19 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo je tožnikovo pritožbo v presežku in toženkino pritožbo ter v preostalem, še izpodbijanem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da toženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).
3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali lahko sodišče druge stopnje z uporabo instituta odprave očitne pisne pomote poseže v pravnomočen izrek sodbe, ki jo je pred več kot 14 leti izdalo drugo sodišče v drugem pravdnem postopku, tako da spremeni datum teka zakonskih zamudnih obresti in na ta način spremeni višino toženkine obveznosti? 2) Ali veže toženko učinek pravnomočne sodbe glede temelja in višine terjatve, ki izvira iz pravnomočne sodbe, če ni bila stranka postopka, v katerem je bila pravnomočna sodba izdana? 3) Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je višina terjatve, zapisana v Sporazumu, zgolj napačno izračunana in je informativne narave, čeprav nobena od strank tega v postopku ni zatrjevala, in sta obe stranki v okviru trditvene podlage navedli, da si je tožnik s Sporazumom izgovoril znesek v taki višini ter ga tožnik s tožbo še vedno zahteva od toženke, širilo dokazni postopek in odločalo mimo postavljenih trditev strank? Uveljavlja kršitev 2., 7., 319., 320., 328. in kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitev 22. in 158. člena Ustave RS. Uveljavlja odstop od sodne prakse in se sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča Cp 9/2008 z dne 12. 6. 2008 in II Ips 453/2007 z dne 25. 3. 2010 ter popravni sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 335/2018 in sodbo in sklep Višjega sodišča v Kopru Cpg 57/2008 z dne 22. 10. 2008.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).