Supreme Court dismisses jurisdiction transfer request after first instance judgment is already issued.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to transfer jurisdiction to a different court. The first instance court had already concluded its proceedings and issued a judgment dismissing the plaintiff's claim for damages. The court held that the existence of a pension premium payment agreement between the state and the plaintiff does not constitute a valid reason for delegating jurisdiction once the initial trial is complete.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Act on Civil Procedure; Jurisdiction transfer is not permitted when the first instance proceedings are concluded and a judgment has been issued, and a general state-pensioner agreement regarding premium payments is not a sufficient ground for delegation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog toženke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
[JEDRO]
Postopek pred sodiščem prve stopnje v tej zadevi je že končan, sodišče je tudi že izdalo sodbo, zato je treba že z tega razloga predlog zavrniti.
Pogodben odnos med Vlado Republike Slovenije in tožnico, na podlagi katerega vsa sodišča v državi, vključno z Vrhovnim sodiščem, vplačujejo premije po Pokojninskem načrtu za dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, ni tehten razlog, ki bi utemeljeval delegacijo pristojnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je od toženke zahtevala plačilo odškodnine v višini 31.169.98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2017. Tožba je bila vložena pri Delovnem sodišču v Celju, ki je po več opravljenih narokih, na katerih je izvedlo dokaze z vpogledom v listinsko dokumentacijo v spisu ter zaslišanjem zakonitega zastopnika tožnice, toženke in večjega števila prič, dne 10. 10. 2019 končalo glavno obravnavo. Sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo, je izdalo 15. 11. 2019. Sodba je bila tožnici vročena 19. 11. 2019, vročitev toženki pa še ni izkazana.
2. Toženka je dne 21. 10. 2019, še pred izdajo sodbe, na Vrhovno sodišče naslovila predlog za delegacijo pristojnosti in navedla, da ima Delovno sodišče v Celju pogodbeni odnos s tožnico. Vrhovno sodišče je predlog zavrnilo, ker toženka v predlogu ni navedla, kakšen pogodbeni odnos obstaja med Delovnim sodiščem v Celju in tožnico, tak pogodbeni odnos pa ni izhajal niti iz listin, ki jih je toženka priložila predlogu, niti iz pojasnila Finančno računovodske službe Delovnega sodišča v Celju.
3. Toženka je 27. 11. 2019 vložila nov predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, v katerem navaja, da obstaja pogodbeni odnos med Vlado Republike Slovenije in tožnico in da je Delovno sodišče v Celju zavezanec za plačilo premij kot delodajalec po pokojninskem načrtu, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije. Meni, da je to tehten razlog, zaradi katerega naj se za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče.
4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
5. Postopek pred sodiščem prve stopnje v tej zadevi je že končan, sodišče je tudi že izdalo sodbo, zato je bilo treba že z tega razloga predlog zavrniti (glej sklep I R 135/2005 z dne 15. 12. 2005). Tudi sicer pogodben odnos med Vlado Republike Slovenije in tožnico, na podlagi katerega ne le Delovno sodišče v Celju, pač pa vsa sodišča v državi, vključno z Vrhovnim sodiščem, vplačujejo premije po Pokojninskem načrtu za dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, ni tehten razlog, ki bi utemeljeval delegacijo pristojnosti.