Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep X Ips 30/2016 ECLI:SI:VSRS:2018:X.IPS.30.2016 AI generated

Supreme Court dismisses appeal for lack of evidence proving severe consequences and procedural errors.

Case Number VSRS Sklep X Ips 30/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's review against a university committee's decision denying special enrollment. The appellant argued the first-instance court erred in fact-finding regarding medical certificates and failed to consider all claims, but the court found these assertions unsupported by evidence. The review was denied because the appellant failed to substantiate allegations of procedural abuse or demonstrate severe consequences, which are mandatory requirements for appellate intervention.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 83. člen; 89. člen: A review is not admissible unless the appellant substantiates either a violation of procedural rules or severe consequences, as the burden of proof rests entirely on the appellant.

Keywords

AI generated
administrative appeal review admissibility burden of proof severe consequences procedural abuse university enrollment medical certificate

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), tretji odstavek 64. člena
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), drugi odstavek 254. člena
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), drugi odstavek 83. člena
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 89. člen
Zakon o postopku pri pravnem sporu (ZPP), prvi odstavek 165. člena
Zakon o postopku pri pravnem sporu (ZPP), prvi odstavek 154. člena

Cited Case Law

AI generated
X Ips 420/2014
Supreme Court dismisses appeal, ruling detailed reasoning not required for rejecting administrative review requests.
X Ips 286/2008
Appeal dismissed as the legal issue raised was not significant for the case's substance under administrative law.
X Ips 189/2009
Supreme Court dismisses appeal for failure to define legal issue and cite precedent under ZUS-1. Appeal rejected due to lack of specific legal argumentation and citation of Supreme Court case law.
X Ips 423/2012
Supreme Court dismisses appeal for lack of precise legal question and failure to show deviation from precedent.
X Ips 302/2013
Supreme Court dismisses appeal as applicant failed to meet burden of proof for admissibility under ZUS-1.
X Ips 360/2013
Supreme Court dismisses review for failure to concretize legal issue and compare administrative decisions.
X Ips 86/2015
Supreme Court dismisses administrative appeal review due to applicant's failure to identify a significant legal issue requiring deviation from precedent.
X Ips 259/2015
Supreme Court dismisses administrative appeal review due to failure to prove statutory admissibility conditions under ZUS-1.
X Ips 1233/2004
Supreme Court dismisses review as procedural error regarding administrative act legality is not a valid review ground.
X Ips 358/2014
v sklepu X Ips 358/2014 z dne 23.
X Ips 264/2015
Supreme Court allows appeal, quashing first instance judgment for procedural violation and remanding case.
X Ips 212/2008
Supreme Court dismisses appeal for lack of serious legal issue and severe consequences under Administrative Dispute Law.
X Ips 85/2009
Supreme Court dismisses administrative appeal for construction inspector order due to lack of monetary value and severe consequences proof.
X Ips 148/2010
Supreme Court dismisses appeal for lack of monetary interest and failure to prove severe consequences.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Revizija se zavrže.

II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Teh zahtev revidentka z vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost uporabe pravil ZUP, ni izpolnila. Zgolj zatrjevane, a neizkazane navedbe o možnih številčnih zlorabah postopkov pred toženo stranko, ki bi lahko izhajale iz stališča sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, temu ne zadostijo.

Zaradi zavrženja te revizije se Vrhovno sodišče še ne opredeljuje do vprašanja, ali gre pri odločanju o izjemnih študijskih možnostih študentov, ki jih podeljujejo predpisi v okviru avtonomije visokošolskih zavodov, res za pravice, o katerih je treba odločati v okviru upravnega postopka oziroma upravnega spora, kar bi ob upoštevanju razvoja prava in sodne prakse lahko terjalo poglobljen razmislek Vrhovnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot ugodilo tožbi tožnika zoper odločbo Komisije za vpis Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani št. 2997/15 z dne 17. 9. 2015 v zvezi z odločbo Senata Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani št. 3002/15 z dne 25. 9. 2015. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnilo zahtevo tožnika za izjemen vpis v višji letnik. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je treba drugače ugotoviti dejansko stanje v zadevi (da predmetno zdravniško spričevalo izkazuje daljšo bolezen v smislu 153. člena Statuta Univerze v Ljubljani) ter da je drugostopenjski organ tožene stranke kršil določbo drugega odstavka 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker ni presodil vseh pritožbenih navedb.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožena stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, naj sodišče izvede predlagane dokaze, nato pa s sodbo ugodi reviziji in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno. Podrejeno predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga. 2

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. 3 Teh zahtev revidentka z vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost uporabe pravil ZUP (ali smejo organi toženke pri odločanju o izjemnem vpisu upoštevati vse okoliščine primera, ali lahko v zvezi z zdravniškim potrdilom zahtevajo dodatna pojasnila), ni izpolnila. 4 Procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka sama zase niso predmet revizijske presoje. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1, 5 saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti. 6 Kolikor pa gre za omejevanje pravice dokazovanja (22. člen Ustave Republike Slovenije), pa je Vrhovno sodišče v svoji praksi tudi že odgovorilo na to vprašanje in poudarilo, da pomeni omejitev dokaznih sredstev poseg v pravico do dokazovanja, ki mora biti izrecno predpisana z zakonom in tega ne sme vzpostaviti s svojimi stališči sodišče v upravnem sporu. 7

7. Z vprašanji, ali v postopku uporabljeno zdravniško potrdilo zadošča kriterijem iz Statuta Univerze v Ljubljani in povezano razlago pojma "daljša bolezen", pa v obravnavanem primeru revidentka glede na revizijske navedbe po vsebini izpodbija ugotovitev dejanskega stanja, ki pa ni predmet revizijske presoje, saj revizije ni mogoče ugotoviti zaradi zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (85. člen ZUS-1).

8. Ker ne gre za vprašanja, ki bi jih bilo mogoče obravnavati v reviziji v upravnem sporu, tudi ni mogoče uveljavljati neenotnosti sodne prakse o navedenih vprašanjih, ki jih izpostavlja revizija.

9. Revident uveljavljata dovoljenost revizije tudi zaradi zelo hudih posledic, ki naj bi jih zanju imela izpodbijana odločitev (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča 8 mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Zgolj zatrjevane, a neizkazane navedbe o možnih številčnih zlorabah postopkov pred toženo stranko, ki bi lahko izhajale iz stališča sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, temu ne zadostijo.

10. Ob tem Vrhovno sodišče pripominja, da se zaradi zavrženja te revizije še ne opredeljuje do vprašanja, ali gre pri odločanju o izjemnih študijskih možnostih študentov, ki jih podeljujejo predpisi v okviru avtonomije visokošolskih zavodov, res za pravice, o katerih je treba odločati v okviru upravnega postopka oziroma upravnega spora, kar bi ob upoštevanju razvoja prava in sodne prakse lahko terjalo poglobljen razmislek Vrhovnega sodišča.

11. Ker revidentka izpolnjevanje uveljavljenih pogojev za dovoljenost revizije ni izkazala, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

12. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. - 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.

2 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.

3 Primerjaj s sklepi VSRS: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 360/2013 in X Ips 86/2015.

4 Primerjaj s sklepom VSRS X Ips 259/2015 z dne 18. 10. 2017.

5 Tako VS RS že v sodbi X Ips 1233/2004 z dne 24. 5. 2007 in v nadaljnji sodni praksi.

6 O tem VS RS npr. v sklepu X Ips 358/2014 z dne 23. 3. 2016.

7 O tem npr. sklep VSRS X Ips 264/2015 z dne 24. 5. 2016

8 Primerjaj npr. sklepe v zadevah X Ips 212/2008, X Ips 85/2009, X Ips 148/2010.