Appeal dismissed; procedural rules of civil procedure apply to cost claims in non-contentious partition proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a claim for the recovery of procedural costs in a non-contentious partition case. The applicants argued that costs should be divided automatically as part of the partition deed, citing inconsistent practices in other courts. The court ruled that since the Law on Non-Contentious Proceedings contains only substantive rules, the procedural rules of the Civil Procedure Act govern cost claims, requiring a specific, timely request.
Legislator headnote
AI generated163. člen ZPP; 37. člen ZNP: In non-contentious proceedings, the procedural rules of the Civil Procedure Act apply to cost claims, meaning the court decides on costs only upon a specifically defined and timely request by a participant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V nepravdnem postopku se glede uveljavljanja stroškovnega zahtevka smiselno uporablja 163. člen ZPP, saj ZNP vsebuje le materialnopravna določila o stroških. Ob smiselni uporabi določb ZPP zato tudi nepravdno sodišče odloči o povrnitvi stroškov le na podlagi določno opredeljene in pravočasne zahteve posameznega udeleženca.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljev za povrnitev stroškov postopka. Tako je odločilo po ugotovitvi, da so predlagatelji v postopku zaradi delitve solastnih nepremičnin, ki je bil končan s sklepom dne 4. 1. 2017, prepozno (šele 15. 2. 2017) vložili predlog, da sodišče odloči še o skupnih stroških postopka. Pri odločitvi se je oprlo na 163. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).
2. Predlagatelji vlagajo pritožbo s trditvijo, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Predlagajo, da se izpodbijana odločitev razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa njeno spremembo.
Navajajo, da v postopku delitve solastniki trpijo skupne stroške v sorazmerju z velikostjo svojih solastnih deležev (126. člen ZNP), sodišče pa odloči, v kakšnem razmerju jih udeleženci trpijo (drugi odstavek 35. člena ZNP). Opozarjajo na različno prakso sodišč. Na območju Okrožnega sodišča v Novi Gorici je sklep o delitvi skupnih stroškov postopka del sklepa o razdružitvi in sodišče o njih odloči, ne da bi jih morali udeleženci posebej priglašati. Stroški so sodišču znani, pooblastilo za njihovo delitev pa je zakonsko določilo o delitvi skupnih stroškov. Zakon loči skupne stroške in stroške postopka, ki poleg skupnih stroškov obsegajo še stroške odvetnika in materialne stroške. Pravico do povračila ima udeleženec le takrat, ko to določa zakon. Stroške, ki nastanejo z delitvijo solastninske skupnosti, je šteti kot nesporna skupna bremena, ki se nanašajo na celo stvar, zato se o njih odloči tako, da jih krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (68. člen SPZ). Skupna bremena solastnine so tudi hipoteke, o prenosu katerih na novo nastale nepremičnine sodišče odloči po uradni dolžnosti. Kot primer različne sodne prakse predlagatelji prilagajo sklepe in razpravne zapisnike v zadevi N 14/2006 Okrajnega sodišča v Ajdovščini in I N 69/2015 Okrajnega sodišča v Novi Gorici. Stališče, da je odločitev o stroških sestavni del sklepa o razdružitvi, je v skladu tudi s sodno prakso Višjega sodišča v Kopru, ki šteje, da se o stroških postopka odloči uradoma. O povračilu stroškov na predlog stranke se odloča le v primerih, ko zakon določa povračilo stroškov (nujna pot, določitev odškodnine). To je tudi razlog, da so pritožniki predlagali dopolnitev sklepa oziroma izdajo dopolnilnega sklepa.
3. Na pritožbo sta odgovorila nasprotna udeleženca B. B. in P. P. Menita, da je pritožba neutemeljena in predlagata njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V pritožbenem postopku ni sporno, da je bil zadnji narok v tej zadevi opravljen 4. 1. 2017 in nato istega dne izdan tudi sklep o delitvi solastne nepremičnine. Ne na zadnjem naroku ne v kateri od vlog, ki so jih predlagatelji vložili v teku postopka, niso zahtevali povračila skupnih stroškov postopka. To so storili šele z vlogo 15. 2. 2017.
6. Glede na take dejanske ugotovitve je sprejeta odločitev pravilna. V sodni praksi je namreč uveljavljeno stališče, da se v nepravdnem postopku glede uveljavljanja stroškovnega zahtevka smiselno uporablja 163. člen ZPP, saj ZNP vsebuje le materialnopravna določila o stroških. 1 Ob smiselni uporabi določb ZPP zato tudi nepravdno sodišče odloči o povrnitvi stroškov le na podlagi določno opredeljene zahteve posameznega udeleženca. Če jih slednji ne uveljavlja, sodišče o njih ne odloča. Skupni stroški postopka pri tem niso izjema, saj načeloma velja, da vsak udeleženec trpi svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP). V primeru, ko želi doseči njihovo povrnitev, mora zato to zahtevati.
7. Zahteva za povračilo stroškov pa mora biti tudi pravočasna. Ob upoštevanju tretjega odstavka 163. člena ZPP, ki rok za priglasitev stroškov omejuje z zaključkom obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, je zahteva predlagateljev prepozna, saj so jo vložili že po opravljenem zadnjem naroku in po izdaji sklepa o delitvi. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.
8. Na presojo ne more vplivati drugačna praksa sodišč prve stopnje na območju Okrožnega sodišča v Novi Gorici, saj ta odstopa od ustaljenega stališča (tega) pritožbenega sodišča. Pritožniki sicer trdijo tudi to, da je sodna praksa Višjega sodišča v Kopru drugačna, vendar takšne trditve ne konkretizirajo in je zato pritožbeno sodišče ne more preveriti. Samo po pregledu odločb, ki so dostopne v bazi sodne prakse (baza IESP), drugačnih odločitev ni našlo.
9. Končno je nesprejemljivo tudi stališče predlagateljev, da gre za breme solastne nepremičnine v smislu 68. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Skupni stroški so namreč nastali v postopku delitve, zato zanje veljajo pravila, ki jih določa ZNP, glede načina njihovega uveljavljanja pa ZPP.
10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, jo je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
1 Primerjaj odločbe VSL I Cp 2457/2010, I Cp 2409/2011, I Cp 2496/2011, I Cp 539/2015, I Cp 1257/2016, II Cp 2065/2016, I Cp 2519/2016, I Cp 3295/2016 in I Cp 904/2017.