Supreme Court assigns jurisdiction to Celje District Court for a commercial dispute between two economic entities.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Celju.

[JEDRO]

Predlagajoče sodišče ima prav, da sta v konkretnem primeru tako tožnica kot tudi toženka gospodarski družbi, pri čemer med njima ne gre za enega izmed sporov iz drugega odstavka 481. člena ZPP. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da tožnica v tem postopku uveljavlja plačilo neplačanega računa, katerega znesek je zmanjšala za kompenzacijo. Gre za gospodarski spor.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL) je s sklepom VL 149648/2015-5 z dne 15. 1. 2016 razveljavilo svoj sklep o izvršbi VL 149648/2015-2 z dne 3. 12. 2015 v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, nato pa odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Velenju.

2. Okrajno sodišče v Velenju pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da ni podana njegova pristojnost za odločanje, saj sta v konkretnem primeru tako tožnica kot tudi toženka gospodarski družbi, za take spore pa po 1. točki prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih, za katere so po določbi prvega odstavka 32. člena ZPP pristojna okrožna sodišča.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Celju.

4. Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena v reševanje kot pristojnemu sodišču, pristojnosti ne sprejme, mora zadevo predložiti sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti (primerjaj prvi odstavek 24. člena ZPP). V konkretnem primeru gre za spor o pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in Okrajnim sodiščem v Velenju, zato je za odločanje o tem pristojno Vrhovno sodišče (primerjaj drugi odstavek 25. člena ZPP). 1

5. Okrajna sodišča so med drugim pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP). Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR (prvi odstavek 32. člena ZPP), ne glede na vrednost spornega predmeta pa v drugem odstavku 32. člena ZPP naštetih sporih (po merilu pravnega temelja spornega razmerja), zlasti še, če gre za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).

6. Po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP se na podlagi čistega subjektivnega kriterija za gospodarski spor šteje spor, v katerem je vsaka od strank gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. 2 Opisana opredelitev je le pogojna, saj v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZPP spori med prej naštetimi osebami niso gospodarski, če gre za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali spore zaradi motenja posesti. Ti se torej obravnavajo po pravilih rednega (pravdnega) postopka. Predlagajoče sodišče ima prav, da sta v konkretnem primeru tako tožnica kot tudi toženka gospodarski družbi, pri čemer med njima ne gre za enega izmed sporov iz drugega odstavka 481. člena ZPP. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da tožnica v tem postopku uveljavlja plačilo neplačanega računa, katerega znesek je zmanjšala za kompenzacijo. Gre za gospodarski spor.

7. Vrhovno sodišče pritrjuje okrajnemu sodišču, da sojenje v konkretni zadevi ne spada v njegovo pristojnost, zato je odločilo, da je za sojenje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Celju (primerjaj tudi prvi odstavek 46. člena ZPP in 48. člen istega zakona).

1 Primerjaj tudi sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 147/2012 z dne 20. 9. 2012 in I R 114/2012 z dne 18. 10. 2012.

2 Če v sporu nastopajo druge pravne osebe, ki v določbi niso taksativno naštete (na primer javne agencije in skladi, zbornice, društva, ustanove), ne gre za gospodarski spor.