Supreme Court transfers jurisdiction to ensure impartiality when a plaintiff is a sibling of the judge.

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Kranju.

[JEDRO]

Okoliščina, da je tožnik brat sodnice sodišča, ki odloča v sporu, bi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča, še posebej glede na naravo spornega razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, Vrhovnemu sodišču na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je Vrhovno sodišče v drugi zadevi med istima strankama zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov, ki se je vodila pod opr. št. P 1303/2016-IV ter Z 8/2016, že odločilo o prenosu pristojnosti. Spisa sta bila 5. 8. 2016 oziroma 20. 10. 2016 odstopljena Okrožnemu sodišču v Kranju. Ker gre v konkretni zadevi P 1132/2016-IV za nasprotno tožbo, razlogi ekonomičnosti narekujejo, da se obe zadevi obravnavata pred istim sodiščem. V nepravdni zadevi II N 356/2016 (omenjena v zadnji vlogi toženke) zaradi določitve ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) med istima strankama je v konkretni zadevi sodeča sodnica izločena s sklepom predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Razlog je osebno poznanstvo s tožnikovo sestro, s katero sta bili več let sodelavki in ki je kazenska sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Poleg tega sodeča sodnica in tožnik živita v isti soseski oziroma sosedstvu, kamor se je preselil in kjer živijo njegovi starši.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je (tudi) pomemben procesni institut za zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja, ki obsega tako nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi kot tudi varovanje videza nepristranskosti sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh.

4. Vrhovno sodišče poudarja, da v konkretnem primeru zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, pomeni drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP. Za tega gre tudi v primeru, ko je zaradi sorodstvenega razmerja stranke s sodnikom (ali drugim delavcem) sodišča, ki obravnava konkretno zadevo, objektivno gledano lahko podan dvom v nepristranskost njegovega odločanja. 1 Okoliščina, da je tožnik brat sodnice sodišča, ki odloča v sporu, bi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča, še posebej glede na naravo spornega razmerja. Pripomniti velja, da je Vrhovno sodišče v dveh drugih zadevah med istima strankama (zaradi izdaje začasne odredbe za zaupanje mladoletnega otroka in ureditev stikov ter zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja mladoletnega otroka v vzgojo in varstvo, določitve preživnine in stikov) na predlog stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani pristojnost za odločanje že preneslo na Okrožno sodišče v Kranju; 2 tožba, ki se obravnava v konkretni zadevi, je nasprotna tožba (primerjaj 183. člen ZPP), kar pomeni, da je odločitev o delegaciji utemeljena tudi iz razloga ekonomičnosti. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Kranju.

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča I R 83/2010 z dne 26. 5. 2010, I R 98/2002 z dne 16. 10. 2002, I R 11/2001 z dne 22. 2. 200 idr. Pri odločanju o tem je pomembna funkcija osebe, ki dela na sodišču, njeno razmerje do stranke in tudi narava spornega razmerja, o katerem odloča sodišče.

2 Primerjaj sklepa I R 83/2016 z dne 7. 7. 2016 in I R 101/2016 z dne 6. 10. 2016.