Appeal dismissed because appellant failed to prove they passed the bar exam required to file appeals.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal because the appellant failed to provide proof of having passed the state bar exam, a mandatory requirement for filing appeals. Although the appellant claimed representation by a qualified lawyer and submitted a power of attorney, the court found the signature on the appeal document belonged to the appellant, not the alleged representative. Consequently, the court ruled that the appeal was inadmissible as it was filed by an unqualified person.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 22. člen; ZPP 343. člen: An appeal filed by a party without a state bar exam qualification is inadmissible unless the party proves they have passed the exam or that a qualified representative signed the appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Pritožnik je sam vložil (podpisal) pritožbo in v pritožbi ni zatrjeval ali izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker pritožnik ni izkazal s predložitvijo zahtevanega dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Tako (nedovoljeno) pritožbo pa sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrže.
Pooblastilo dokazuje zgolj obstoj pooblastilnega razmerja med tožnikom in A. A., ne dokazuje pa, da je navedena pooblaščenka tudi pripravila oziroma vložila obravnavano pritožbo. Slednje bi potrjeval le njen podpis na vlogi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) štelo, da je tožnik tožbo umaknil, ker v postavljenem roku ni plačal dolžne sodne takse in je zato z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo. Zoper izpodbijani sklep je pritožnik sam vložil pritožbo.
2. Pritožba ni dovoljena.
3. ZUS-1 v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.
4. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.(1)
5. V obravnavani zadevi je pritožnik sam vložil (podpisal) pritožbo in v pritožbi ni zatrjeval ali izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.(2) Vrhovno sodišče ga je zato s pozivom I Up 10/2017-13 z dne 14. 3. 2017 pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Pritožnik je po prejemu poziva sodišču 24. 3. 2017 posredoval vlogo, ki jo je sam podpisal, vendar zahtevanega dokazila ni predložil, niti v vlogi ni zatrjeval, da je izpit opravil.
6. Ker pritožnik ni izkazal s predložitvijo zahtevanega dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
7. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tako (nedovoljeno) pritožbo pa sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrže.
8. Glede na to, da je pritožnik v vlogi z dne 24. 3. 2017 navedel, da ga v predmetnem upravnem sporu zastopa pooblaščenka A. A., ki ima opravljen pravniški državni izpit, in da je navedeni vlogi tudi priložil podpisano pooblastilo, iz katerega izhaja, da je tožnik A. A. pooblastil za vložitev (obravnavane) pritožbe (in popravka pritožbe), gre pojasniti, da navedeno pooblastilo dokazuje zgolj obstoj pooblastilnega razmerja med tožnikom in A. A., ne dokazuje pa, da je navedena pooblaščenka tudi pripravila oziroma vložila obravnavano pritožbo. Slednje bi potrjeval le njen podpis na vlogi.(3) Obravnavana pritožba pa podpisa pooblaščenke ne vsebuje, pri čemer tožnik in pooblaščenka navedene pomanjkljivosti (kljub sicer drugačnim zatrjevanjem) nista odpravila niti z vlogo z dne 24. 3. 2017.
9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
10. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.
----
(1) Sklepi Vrhovnega sodišča, kot npr.: I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in drugi.
(2) Tožnik je bil pred tem v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjen, da se pritožba lahko vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer se pritožba kot nedovoljena zavrže.
(3) Vrhovno sodišče je v sklepih II Ips 319/2015 z dne 15. 9. 2016 in II Ips 170/2015 z dne 24. 9. 2015 pojasnilo, da je funkcija podpisa v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe. Podpisa ne more nadomestiti niti navedba pritožnikovega pooblaščenca v glavi na prvi strani pritožbe, niti žigosanje pritožbe s strani pooblaščenca, saj ta dejstva ne odpravljajo dvoma, da je pritožbo vložila upravičena oseba (te podatke bi lahko navedel kdorkoli). Navedeno torej še toliko bolj velja v primeru, ko na pritožbi ni niti navedbe pooblaščenca niti žiga, ampak je pritožbi le priloženo pooblastilo.