Appeal dismissed; court rejects extension of public work period due to concurrent prison sentences. Defendant cannot perform work while serving other sentences.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Maribor dismissed the appeal by a convicted person seeking an extension of the deadline to perform public work. The defendant argued that performing work after serving a concurrent sentence would be impossible, yet the court found the one-year period non-extendable. Consequently, the court ruled that the appeal was unfounded because the defendant lacked the means to fulfill the obligation while incarcerated.
Legislator headnote
AI generated86th paragraph, 11th subsection of the Criminal Code; 402rd paragraph, 3rd subsection of the Criminal Procedure Act: The court may not extend the period for performing public work if the convicted person is serving or must serve additional prison sentences, rendering the performance impossible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba obsojenega M. H. se kot neutemeljena zavrne.
II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.
[JEDRO]
Glede na navedena dejstva pritožba obsojenca ne more biti uspešna, postavi pa se vprašanje smiselnosti predloga, da obdolženec v primeru priznanja krivde zaporno kazen prestane tako, da opravi delo v splošno korist, kadar je znano, da kazni na takšen način ne bo mogoče izvršiti, ker prestaja ali mora prestati še zaporne kazni po drugih sodbah.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče je s sklepom V Kr 28810/2015 z dne 14. 3. 2017 na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) pod točko I izreka predlog obsojenega M. H. za podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist z dne 21. 2. 2017 zavrnilo, pod točko II izreka pa je odločilo, da se obsojenemu M. H. na podlagi sodbe I K 28810/2015 z dne 16. 11. 2015 zaradi v celoti neopravljenega dela v splošno korist kazen šest mesecev zapora izvrši.
2. Zoper sklep se je pritožil obsojenec, ki v pritožbi navaja, da je bil v programu zdravljenja zaradi odvisnosti od drog in da bi želel delo v splošno korist opraviti ter predlaga, da se mu rok za opravo dela v splošno korist podaljša, da ga bo lahko opravil po prestani zaporni kazni.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da obsojenec v določenem enoletnem roku niti delno ni opravil 360 ur dela v splošno korist, ki so mu bili naloženi s sodbo Okrožnega sodišča I K 28810/2015 z dne 16. 11. 2015 in da dela v splošno korist niti ni pričel opravljati, razlogi za to pa so na njegovi strani, ker se je in se še nahaja na prestajanju zaporne kazni po drugi sodbi, kazen zapora pa bo po sodbi Okrajnega sodišča II K 16989/2015 z dne 4. 3. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča I Kp 16989/2015 z dne 7. 6. 2016 predvidoma prestal 18. 6. 2018. Ker je dveletni rok, v katerem lahko opravi delo v splošno korist, nepodaljšljiv, se bo v predmetni zadevi iztekel 12. 12. 2017, saj je sodba postala pravnomočna in izvršljiva 12. 12. 2015, in ob upoštevanju, da mora v celoti prestati še kazen po sodbi Okrajnega sodišča I K 33440/2015 z dne 30. 5. 2016 v višini štirih mesecev zapora in kazen po sodbi Okrajnega sodišča II K 11420/2016 z dne 13. 9. 2016, s katero mu je bila izrečena kazen zapora dveh mesecev, ni mogoče pričakovati, da bo delo v splošno korist lahko v navedenem roku opravil.
5. Glede na navedena dejstva pritožba obsojenca ne more biti uspešna, postavi pa se vprašanje smiselnosti predloga, da obdolženec v primeru priznanja krivde zaporno kazen prestane tako, da opravi delo v splošno korist, kadar je znano, da kazni na takšen način ne bo mogoče izvršiti, ker prestaja ali mora prestati še zaporne kazni po drugih sodbah.
6. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.
7. Ker je obsojenec na prestajanju zaporne kazni in nima premoženja, kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa, ga je pritožbeno sodišče sodne takse kot stroška pritožbenega postopka zaradi neuspešne pritožbe oprostilo.