Appeal dismissed because appellant failed to prove holding a bar exam, violating mandatory representation rules.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal because the appellant failed to provide proof of having passed the bar exam. Although the law allows self-representation only if the party or their legal representative holds the bar exam, the appellant neither claimed nor demonstrated this qualification. Consequently, the court ruled the appeal inadmissible as it was filed by someone without the requisite legal standing.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 22. odst. 2; ZPP 343. odst. 4: An appeal is inadmissible if filed by a person who does not hold the bar exam, as mandatory representation by a licensed attorney is required unless the party themselves possesses the qualification.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker pritožnik ni izkazal s predložitvijo zahtevanega dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) kot nedovoljeno zavrglo vlagateljevo (v nadaljevanju pritožnikovo) pritožbo zoper svoj sklep II Upr 1283/2016-6 z dne 27. 12. 2016, s katerim je to sodišče zavrglo pritožnikovo vlogo z dne 23. 11. 2016. Zoper izpodbijani sklep je pritožnik sam vložil pritožbo.
2. Pritožba ni dovoljena.
3. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.
4. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.(1)
5. V obravnavani zadevi je pritožnik sam vložil pritožbo in v pritožbi ni zatrjeval ali izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče ga je zato z dopisom I Up 34/2017-13 z dne 28. 2. 2017 pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, na katerega pa pritožnik v danem roku ni odgovoril.
6. Ker pritožnik ni izkazal s predložitvijo zahtevanega dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
7. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tako (nedovoljeno) pritožbo pa sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrže.
8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
9. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.
----
(1) Sklepi Vrhovnega sodišča, kot npr.: I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in drugi.