Supreme Court dismisses review as an already settled legal issue regarding denationalization asset return obstacles. The review is not allowed because the question is already resolved in established administrative court practice. The applicant failed to prove the legal issue is important or unsettled under the Administrative Procedure Act. The court ruled that the review is inadmissible because the legal question is already settled in established administrative court practice. The applicant failed to meet the burden of proof for a significant legal issue under the Administrative Procedure Act. The court dismissed the review because the legal question is already settled in established administrative court practice. The applicant failed to meet the burden of proof for a significant legal issue under the Administrative Procedure Act. The court dismissed the review because the legal question is already settled in established administrative court practice.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na ravidentu.

Ker o vprašanju, ki ga revident navaja, že obstaja obsežna in ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, po kateri je za obstoj ovir iz drugega odstavka 32. člena ZDen odločilno stanje v času vračanja podržavljenega premoženja, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju revident) je vložila revizijo zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Nova Gorica, št. 321-268/93-DE-137 z dne 20. 9. 2012. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se revidentu za del podržavljenega zemljišča parc. št. ... k. o. ... v izmeri 707 m2 prizna odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, d. d. (sedaj državni holding d. d.), v znesku 872,20 DEM. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da obstajajo ovire za vračilo zemljišča v naravi po drugem odstavku 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Tožena stranka je z odločbo, št. 490-75/2012/2 z dne 11. 11. 2014, zavrnila revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, v usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti.(1) V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino zadeve (X Ips 204/2011, X Ips 128/2012, X Ips 360/2012, X Ips 452/2012, X Ips 251/2014 in druge), vprašanje, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbuja dvomov ali dilem in je odgovor nanj možen že na podlagi branja določb zakonskih in podzakonskih aktov (X Ips 493/2012, X Ips 15/2013, X Ips 167/2013, X Ips 277/2013, X Ips 119/2014 in druge), in že rešeno vprašanje, to je vprašanje, na katerega je Vrhovno sodišče že odgovorilo (X Ips 131/2010, X Ips 115/2013, X Ips 252/2013, X Ips 197/2014, X Ips 273/2014 in druge).

7. Tako vprašanje (že rešeno vprašanje) izpostavlja tudi revident. Kot pomembno pravno vprašanje namreč navaja: „Kdaj mora biti izpolnjena ovira za vračilo zemljišča v naravi po drugem odstavku 32. člena ZDen, ali ob vložitvi zahteve za denacionalizacijo ali v času odločanja pristojnega organa.“

8. O tem vprašanju že obstaja obsežna in ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, po kateri je za obstoj ovir iz drugega odstavka 32. člena ZDen odločilno stanje v času vračanja (glej odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: U 1147/95 z dne 19. 2. 1999, I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008, I Up 63/2006 z dne 29. 10. 2008, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007, I Up 372/2005 z dne 13. 7. 2005 X Ips 375/2007 z dne 26. 5. 2010 in druge).

9. Ker o tem vprašanju že obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, je Vrhovno sodišče v več svojih odločbah tudi že odločilo, da v zvezi s tem vprašanjem pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen (X Ips 39/2010, X Ips 102/2010, X Ips 409/2010, X Ips 260/2011). Zato tudi v obravnavani zadevi uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

10. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Enako tudi odločba Ustavnega sodišča RS Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009; 14. točka obrazložitve.