Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep X Ips 301/2014 ECLI:SI:VSRS:2014:X.IPS.301.2014 AI generated

Supreme Court dismisses review as legal issue already resolved by precedent and lacks importance.

Case Number VSRS Sklep X Ips 301/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's review against a first-instance decision denying free legal aid to a business entity. The applicant argued that the issue of whether a business qualifies for free legal aid was a significant legal question requiring review under administrative procedure law. The court rejected this, stating that the matter had already been definitively resolved by the Supreme Court in prior rulings and did not deviate from established case law. Consequently, the review was deemed inadmissible because it failed to meet the threshold of legal importance or unity required for a successful review.

Legislator headnote

AI generated

ZUS-1 83. člen 2. odst. 2; ZBPP 10. člen 1. odst. 5: A review is not permitted if the legal issue has already been resolved by the Supreme Court and the lower court's decision does not deviate from that settled position, as such a review lacks the requisite importance for legal certainty or uniform application of law.

Keywords

AI generated
administrative review admissibility free legal aid eligibility business entity rights supreme court precedent legal importance threshold uniform application of law ZUS-1 review conditions

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Up-858/08 z dne 3. 6. 2008
Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23.
Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008
2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2.
Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009
2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23.
Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009
2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17.
Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009
2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008
X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23.
X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008
2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4.
X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008
2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367.
I Up 1059/2005 z dne 21. 9. 2005
člena ZUS-1, saj se je Vrhovno sodišče do zastavljenega vprašanja v svoji praksi že opredelilo v zadevi I Up 1059/2005 z dne 21. 9. 2005.
X Ips 6/2008
Supreme Court dismisses appeal as legal issue is settled by established administrative court practice.
X Ips 464/2009
Supreme Court dismisses review due to failure to prove statutory grounds for review under Administrative Procedure Act.
X Ips 86/2010
Supreme Court dismisses appeal as non-justiciable due to established precedent on building permit recipient status.
X Ips 123/2010
Supreme Court dismisses appeal as legal issue already settled and severe consequences not proven.
X Ips 219/2010
Supreme Court dismisses appeal as boundary owner lacks standing in land division proceedings.
X Ips 32/2011
Supreme Court dismisses review for denationalization case due to lack of new legal issues or severe consequences.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revidentkino vprašanje (ali je po določbah ZBPP gospodarska družba lahko upravičenka do brezplačne pravne pomoči) ni pomembno pravno vprašanje, ker je do tega vprašanja Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, od katerega pa izpodbijana sodba ne odstopa. Ponovno odločanje o tem vprašanju pa tudi ne bi prispevalo k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep tožene stranke, s katerim je ta zavrgla revidentkino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za tam navedene postopke, ker revidentka kot gospodarska družba po določbi 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni upravičena do brezplačne pravne pomoči.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (X Ips 6/2008, X Ips 464/2009, X Ips 86/2010, X Ips 123/2010, X Ips 219/2010, X Ips 32/2011, X Ips 184/2011, X Ips 55/2012, X Ips 355/2012, X Ips 8/2013, X Ips 51/2013) že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo (že rešena pravna vprašanja).

7. Izpolnjevanje pogoja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revidentka utemeljuje z vprašanjema, ki ju je mogoče strniti pod skupno vprašanje: ali je po določbah ZBPP gospodarska družba lahko upravičenka do brezplačne pravne pomoči.

8. V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se je Vrhovno sodišče do zastavljenega vprašanja v svoji praksi že opredelilo v zadevi I Up 1059/2005 z dne 21. 9. 2005. Vprašanje je torej v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, izpodbijana sodba pa od stališča Vrhovnega sodišča do tega vprašanja ne odstopa, zato revizija iz tega razloga ni dovoljena.

9. Iz stališča Vrhovnega sodišča, sprejetega v navedeni sodbi, izhaja, da je pravni osebi - gospodarski družbi mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč samo ob pogojih iz 5. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP. Ta določa, da so upravičenci po tem zakonu lahko tudi druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje RS, določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Ob tem stališču je Vrhovno sodišče v navedeni sodbi potrdilo stališče sodišča prve stopnje, da se s takšno zakonsko ureditvijo in razlago ne krši ustavnih pravic prosilke, ki je gospodarska družba, saj Ustava RS ne zagotavlja enakosti pravic fizičnih in pravnih oseb.

10. Glede na navedeno revidentkino vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, saj je o tem pravnem vprašanju Vrhovno sodišče že odločilo, pri čemer izpodbijana sodba od tega stališča ne odstopa, ponovno odločanje o tem vprašanju pa tudi ne bi prispevalo k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.

11. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

12. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).