Supreme Court dismisses appeal for legal protection against a non-final warrant order due to lack of service.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defense lawyer's appeal for legal protection against a warrant order issued for the suspect's arrest. The court found that the suspect, who was on the run, had not yet received the warrant, rendering the order non-final and thus ineligible for review under the Criminal Procedure Act. Consequently, the request was deemed untimely and inadmissible because the statutory conditions for challenging the order had not been met.
Legislator headnote
AI generatedArticle 132, paragraph 2 of the Criminal Procedure Act; Article 420, paragraph 4 of the Criminal Procedure Act; Article 120, paragraph 4 of the Criminal Procedure Act: A request for legal protection against a warrant order is inadmissible if the order has not become final due to lack of service to the accused, as the right to appeal depends on the order's finality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Obdolženčevi pravici do obrambe je lahko zadoščeno le pod pogojem, da je sklep o priporu vročen tako obdolžencu kot tudi zagovorniku.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Krškem je z uvodoma navedenim sklepom zoper obdolženega A. M. odredilo pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.
2. Zoper sklep o odreditvi pripora vlaga obdolženčev zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
4. Zahtevo za varstvo zakonitosti je izjemoma mogoče vložiti še pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom, vendar samo zoper sklepe o priporu, navedene v četrtem odstavku 420. člena ZKP. Pogoj za vsebinsko obravnavo zahteve za varstvo zakonitosti je pravnomočnost sklepa o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. V skladu z drugim odstavkom 132. člena ZKP postane sklep pravnomočen, če se ne more več izpodbijati s pritožbo ali če zoper njega ni pritožbe.
5. Iz podatkov spisa izhaja, da obdolžencu, ki je na begu, sklep o odreditvi pripora še ni bil vročen. Obdolženčevi pravici do obrambe je lahko zadoščeno le pod pogojem, da je sklep o priporu vročen tako obdolžencu kot tudi zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP), pri čemer teče rok za vložitev pravnega sredstva od zadnje vročitve. Ker obdolženec pravice do pritožbe zoper sklep ni mogel uveljavljati, saj mu sklep še ni bil vročen, sklep o odreditvi pripora še ni postal pravnomočen. To pomeni, da je zagovornikova zahteva za varstvo zakonitosti zoper takšen nepravnomočen sklep preuranjena.
6. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 390. člena ZKP zahtevo obdolženčevega zagovornika kot nedovoljeno zavrglo (prim. tudi sklepa VS RS I Ips 101/2003 z dne 10. 4. 2003 in I Ips 210/2006 z dne 29. 6. 2006).
7. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.