Supreme Court dismisses administrative appeal as inadmissible because the legal issue was already decided by the court.

I. Revizija se zavrže.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče o vprašanju, ki ga revident izpostavlja (ali sta ime in priimek javnega uslužbenca v povezavi s podatkom o dodatku za delovno uspešnost), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega dostavka 83. člena ZUS-1. Hkrati z revizijo vlaga tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 6. 2010. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi prosilke za dostop do informacije javnega značaja, odločbo tožeče stranke odpravila in tožeči stranki naložila, da mora prosilki v petih dneh od prejema odločbe posredovati podatke o bruto zneskih izplačane delovne uspešnosti za december 2009 in januar 2010, in sicer v obliki fotokopij plačilnih list za vse pri njej zaposlene, pri čemer je dolžna na plačilnih listih prekriti vse osebne podatke, razen imena in priimka javnega uslužbenca, in vse podatke o izplačilih, razen tistih, ki jih prosilka zahteva, to so podatki pod oznako D030 (delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu). Tožeča stranka je namreč zahtevi prosilke delno ugodila in ji posredovala le podatke o skupni masi bruto izplačil delovne uspešnosti. Menila je, da bi posredovanje podatkov o izplačani delovni uspešnosti na način, iz katerega bi bila razvidna višina izplačil za posameznega poimensko navedenega delavca, pomenilo kršitev varovanja osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizija zato po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo (npr. X Ips 6/2008, X Ips 47/2009, X Ips 464/2009, X Ips 123/2010, X Ips 131/2010).

6. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje: „ali sta ime in priimek javnega uslužbenca v povezavi s podatkom o dodatku na delovno uspešnost in imenom delodajalca, javno dostopna po določbah ZDIJZ in ZSPJS“.

7. Izpostavljeno vprašanje pa po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. O tem vprašanju je Vrhovno sodišče že odločilo. Vrhovno sodišče je v odločbi X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009 zavzelo stališče, da osebni podatek (ime in priimek javnega uslužbenca) v povezavi s podatki o uporabi javnih sredstev, ne predstavlja izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej informacije, ki javnosti ni dostopna.

8. Ker revident izpostavlja vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

9. Revident zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10. Ker lahko na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 le do odločitve o reviziji, Vrhovno sodišče pa je revizijo s tem sklepom zavrglo, je ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

K III. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).