Legislator Case Law & Legislation
Sklep II DoR 384/2010 ECLI:SI:VSRS:2010:II.DOR.384.2010 AI generated

Supreme Court dismisses appeal for revision, upholding good faith possession presumption and burden of proof rules.

Case Number Sklep II DoR 384/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for permission to appeal, ruling that the lower court correctly applied the presumption of good faith in possession. The defendant argued that the invalidity of an oral agricultural land sale contract should negate the buyer's good faith, but the court maintained that the burden of proof lies with the party challenging possession. Consequently, the court found no deviation from established judicial practice or legal principles to justify the appeal.

Legislator headnote

AI generated

367.a(1), 367.c(2) ZPP; The presumption of good faith in possession applies unless rebutted by evidence, placing the burden of proof on the party denying it, and a request to deviate from established case law requires demonstrating a significant change in legal circumstances.

Keywords

AI generated
good faith possession burden of proof presumption of fact revision appeal judicial practice agricultural land property rights

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
II Ips 507/94
Navaja, da uveljavljena sodna praksa takega stališča ne potrjuje, niti zanj ni podlage v materialnem pravu in opozarja na odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (II Ips 507/94, II Ips 556/96, II Ips 79/2000, II Ips 590/2007 in II Ips 119/2008).
II Ips 556/96
Navaja, da uveljavljena sodna praksa takega stališča ne potrjuje, niti zanj ni podlage v materialnem pravu in opozarja na odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (II Ips 507/94, II Ips 556/96, II Ips 79/2000, II Ips 590/2007 in II Ips 119/2008).
II Ips 79/2000
Supreme Court dismisses appeal on adverse possession claim where plaintiff proved bad faith after 20 years.
II Ips 590/2007
Slovenian Supreme Court dismisses appeal on good faith possession and lack of evidence for land title transfer. Good faith possession presumed unless possessor knows or should know the property isn't theirs.
II Ips 119/2008
Appeal dismissed; no essential procedural violation found as lower courts' reasoning on key facts is reviewable.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlagatelj odstopa od sodne prakse ni izkazal. V vseh navedenih odločbah je revizijsko sodišče navedlo, da se dobrovernost posesti domneva in je dokazno breme na tisti od pravdnih strank, ki dobrovernost izpodbija. Sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi od tega pravila ni odstopilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je s tožbo zahtevala od sodišča naj razsodi, da ji je toženec dolžan izročiti v neposredno posest nepremičnino parc. št. 1112/374 k.o. ... in odstraniti s te nepremičnine ograjo, postavljeno po južni, vzhodni in zahodni meji parcele ter opustiti vsa nadaljnja poseganja v to nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine na podlagi sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju s pokojno M. Ž. in da ima toženec nepremičnino v posesti. Vendar je verjelo tožencu, da je s pokojno M. Ž. sklenil ustno prodajno pogodbo za sporno nepremičnino, ki je sicer kmetijsko zemljišče. Odločilo je, da dejstvo, da pravni posel ni bil sklenjen po pravilih Zakona o kmetijskih zemljiščih ne vpliva na morebitno (ne)dobrovernost toženca. Tako je odločilo, da je toženec lastninsko pravico priposestoval, zaradi česar je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Višje sodišče je ugodilo pritožbi tožnice in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. V obrazložitvi svoje odločitve je navedlo, da bi se toženec moral in mogel zavedati, da je pogodba neveljavna, ker ni bila sklenjena po pravilih Zakona o kmetijskih zemljiščih in da zaradi tega ni bil dobroveren.

3. Zoper odločbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je treba upravičenost do posesti presojati predvsem v razmerju do formalnega lastnika in ne v smislu obstoja vseh predpostavk za veljavnost pravnega posla, ki je bil podlaga za izročitev nepremičnine v posest kupcu. Meni, da če bi ta izpolnjeval vse predpostavke, do vprašanja priposestvovanja sploh ne bi moglo priti, saj bi se kupec lahko vknjižil kot lastnik na podlagi pravnega posla. Poudarja, da je vselej mogoče najti očitek nedobrovernosti posesti, če ne drugega pa dejstvo, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan nekdo drug. Navaja, da uveljavljena sodna praksa takega stališča ne potrjuje, niti zanj ni podlage v materialnem pravu in opozarja na odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (II Ips 507/94, II Ips 556/96, II Ips 79/2000, II Ips 590/2007 in II Ips 119/2008). Meni, da navedene odločbe smiselno kažejo na to, da je sodišče druge stopnje odstopilo od uveljavljene sodne prakse. Toženec izpostavlja, da je pravno pomembno vprašanje, ali dejstvo, da pravnega posla za kmetijsko zemljišče ni odobrila pristojna upravna enota, izključuje dobrovernost kupčeve posesti in s tem možnost priposestvovanja takega zemljišča.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predlagatelj odstopa od sodne prakse ni izkazal. V vseh navedenih odločbah je revizijsko sodišče navedlo, da se dobrovernost posesti domneva in je dokazno breme na tisti od pravdnih strank, ki dobrovernost izpodbija. Sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi od tega pravila ni odstopilo. Predlagatelj pa tudi ni izkazal, da bi bile okoliščine obravnavanega primera takšne, da bi odločitev o vprašanju, ki ga izpostavlja predlagateljica v predlogu, prispevalo k razvoju prava preko sodne prakse.

6. Ker pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).