Supreme Court dismisses appeal claiming first-instance court deviated from precedent on administrative execution impossibility.

I. Revizija se zavrže. II. Revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Ker je bila v sodbah, na katere se sklicuje revidentka, za odločitev podana popolnoma drugačna dejanska in pravna podlaga in se torej z njimi ni odločalo o istem pravnem vprašanju, kot v obravnavani zadevi, o katerem že obstaja sodna praksa Vrhovnega sodišča in s katero je odločitev sodišča prve stopnje skladna, ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica po odvetnici vložila revizijo, v kateri glede dovoljenosti navaja, da gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja dejanske in pravne nezmožnosti izvršitve odločbe kot ničnostnega razloga po Zakonu o splošnem upravnem postopku - ZUP.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) s 1. točko izreka zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Kamnik z dne 22. 8. 2007 v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 11. 10. 2007. Z 2. točko izreka izpodbijane sodbe je prvostopenjsko sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožeče stranke, da se za nično izreče delna odločba Upravne enote Kamnik z dne 28. 7. 2003, saj je ugotovil, da ni podan zatrjevani ničnosti razlog nezmožnosti izvršitve odločbe z dne 28. 7. 2003 (in tudi noben drug ničnosti razlog iz 279. člena ZUP). Tožena stranka je zavrnila pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revidentka navaja, da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovega sodišča v zadevah: I Up 218/2003, I Up 1109/2004, I Up 1354/2003, X Ips 748/2006, I Up 779/2004, I Up 932/2004. Po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevani odstop od sodne prakse ni podan. V sodbah, na katere se sklicuje revidentka, je bila za odločitev podana popolnoma drugačna dejanska in pravna podlaga (npr. ničnost arondacijske odločbe, ničnost denacionalizacijske odločbe glede na 32. člen Zakona o denacionalizaciji - ZDen, vprašanje izvršljivosti poravnave v postopku denacionalizacije) in se torej z njimi ni odločalo o istem pravnem vprašanju, kot v obravnavani zadevi, v kateri je vsebina zadeve presoja obstoja ničnostnega razloga nezmožnosti dejanske izvršitve delne denacionalizacijske odločbe z dne 28. 7. 2003. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi svoje stališče utemeljilo na določbah 24. člena ZDen, v skladu s katerimi vrnitev stvari v denacionalizacijskem postopku ne vpliva na zakupna, najemna in podobna razmerja, ki so bila ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, če pravni posel ali zakon ne določata drugače. O tem vprašanju že obstaja sodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. U 1259/93, II Ips 690/96, II Ips 295/97), s katero je odločitev sodišča prve stopnje skladna, zato sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo ni odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Glede na navedeno revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7. Ker revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

8. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.