Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 321/2025 ECLI:SI:VSRS:2025:II.DOR.321.2025 AI generated

Supreme Court dismisses appeal request by non-lawyer representatives of a patient in a compulsory psychiatric treatment case.

Case Number VSRS Sklep II DoR 321/2025
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court rejected the petition for leave to appeal filed by the patient's representatives. The representatives, who were not lawyers, sought to challenge a decision placing the patient in a protected ward without consent. The court ruled that the specific procedural rules allowing non-lawyer petitioners in such cases did not apply because the representatives failed to prove they were qualified advocates. Consequently, the appeal was inadmissible under the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku 86. člen 3. in 4. odstavek; Zakon o nepravdnem postopku 42. člen: In proceedings for compulsory psychiatric treatment without consent, a petition for leave to appeal by non-lawyer representatives is inadmissible unless the representatives are qualified lawyers or hold a legal qualification.

Keywords

AI generated
compulsory psychiatric treatment leave to appeal non-lawyer representative procedural admissibility Code of Civil Procedure protected ward placement legal qualification requirement

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku 86. člen 3. in 4. odstavek
Zakon o pravdnem postopku 91. člen 1. odstavek
Zakon o pravdnem postopku 367. člen
Zakon o nepravdnem postopku 42. člen

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predloga za dopustitev revizije se zavržeta.

[JEDRO]

"Laični predlog" sta vložili pooblaščenki osebe, ki je bila nameščena v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, in ne ta oseba sama. Zato za obravnavano zadevo ne velja stališče Vrhovnega sodišča, da v nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta/predlagatelja, kot jih urejata tretji odstavek 86. in prvi odstavek 91. člena ZPP ob upoštevanju 42. člena ZNP-1, češ da smiselna uporaba določb ZPP v tovrstnih postopkih pomeni pretiran poseg v pacientovo pravico do osebne svobode (19. člen URS).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek SVZ Hrastovec za čas enega leta, šteto od prvega dne po zaključenem akutnem zdravljenju brez privolitve na enoti pod posebnim nadzorom psihiatričnega oddelka UKC Maribor, pri čemer ga je SVZ Hrastovec dolžan sprejeti takoj, ko se pri njem sprosti mesto za namestitev (I. in II. točka izreka); in da se do dne namestitve v SVZ Hrastovec, vendar najdlje do izteka enoletnega roka iz točke I. sklepa, ukrep sprejema v SVZ Hrastovec izvaja na Enoti pod posebnim nadzorom Psihiatričnega oddelka UKC Maribor (III. točka izreka); ter zavezalo SVZ Hrastovec k ažurnemu poročanju sodišču in UKC Maribor o sproščenih mestih za sprejem (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca (laično in po pooblaščenem odvetniku) zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper navedeni sklep sodišča druge stopnje vlagata predlog za dopustitev revizije pooblaščenki nasprotnega udeleženca.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta "laični predlog" vložili pooblaščenki osebe, ki je bila nameščena v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, in ne ta oseba sama. Zato za obravnavano zadevo ne velja stališče Vrhovnega sodišča, zavzeto v zadevi II Ips 72/20171 (da v nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta/predlagatelja, kot jih urejata tretji odstavek 86. in prvi odstavek 91. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ob upoštevanju 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), češ da smiselna uporaba določb ZPP v tovrstnih postopkih pomeni pretiran poseg v pacientovo pravico do osebne svobode (19. člen URS).

6. ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (to pravilo za osebe, ki so bile v sprejete na varovani oddelek brez privolitve ne velja, kot je pojasnjeno v prejšnji točki tega sklepa). To pravilo v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP (tudi) ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. ZPP tudi v 367. č členu določa, da če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona, sodišče vlogo zavrže.2

7. Ker v obravnavani zadevi udeleženec vloge ni vložil sam, njegovi pooblaščenki pa nista izkazali, da sta odvetnici, je Vrhovno sodišče njuna predloga kot nedovoljena zavrglo (367. č člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 91. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Ponovljeno v številnih kasnejših odločbah: II DoR 574/2020 s 27. 11. 2020, II DoR 155/2022 z 20. 4. 2022, II DoR 496/2021 z 3. 11. 2021 in številnih drugih.

2 Prim tudi sklep VSRS II DoR 428/2023 z 22. 11. 2023.