Appeal dismissed; multiple service attempts do not reset the 30-day appeal deadline under ZKP. The court ruled that the first service date determines the deadline. The defendant's appeal was filed late. The court upheld the first-instance judgment. The appeal was rejected. The appeal was dismissed. The appeal was rejected. The appeal was dismissed. The appeal was rejected. The appeal was dismissed.

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

[JEDRO]

Dva ali večkratna vročitev iste odločbe stranki po naravi stvari in logičnem sklepanju ne ustvarja vedno znova (iste) pravice do pritožbe in pritožbenega roka ne podaljšuje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom, na podlagi 375. in 389. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kot prepozno zavrglo pritožbo obdolženčevega zagovornika z dne 26. 5. 2025 zoper sodbo tamkajšnjega sodišča I K 15372/2020 z dne 24. 1. 2025.

2. Zoper sklep se je zagovornik pritožil, iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s 403. členom ZKP, kot navaja uvodoma, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je zakonita in pravilna, ter utemeljena z (zadostnimi) razlogi, skladnimi s podatki spisa in citirano pravno podlago v obrazložitvi. Višje sodišče jim zato v celoti pritrjuje.

5. Ni dvoma, da je bila sodba sodišča prve stopnje z dne 24. 1. 2025 najprej dne 17. 2. 2025 vročena zagovorniku, zatem pa še dvakrat obdolžencu, in sicer prvič osebno dne 17. 4. 2025 po njegovem delodajalcu, drugič pa dne 25. 4. 2025 na pošti, kot posledica odredbe sodišča za hkratno vročanje obdolžencu na več naslovov in različnih načinov zaradi njegovega očitnega predhodnega izmikanja oziroma nedvigovanja sodnih pošiljk (odredba na hrbtni strani list. št. 468 v spisu). Vendar dva ali večkratna vročitev iste odločbe stranki po naravi stvari in logičnem sklepanju ne ustvarja vedno znova (iste) pravice do pritožbe in pritožbenega roka ne podaljšuje. 1 Dejstvo je, da se sodba vroča zagovorniku in obdolžencu, vendar je prva vročitev - ne glede na morebitne nadaljnje ponovne vročitve - zadnjemu od njiju hkrati zadnja vročitev, od katere teče zakonski tridesetdnevni rok iz prvega odstavka 366. člena ZKP za vložitev pritožbe. Povedano drugače, odločilen za izračun poteka prekluzivnega pritožbenega roka je datum prve vročitve sodbe obdolžencu, to je dne 17. 4. 2025, kar upoštevaje tridesetdnevni zakonski rok pomeni, da je ta po pravilnem izračunu sodišča prve stopnje iztekel dne 19. 5. 2025. Zato je bila šele dne 26. 5. 2025 vložena pritožba zagovornika nedvomno prepozna, in jo je sodišče prve stopnje na podlagi citiranih zakonskih določb posledično utemeljeno in pravilno zavrglo.

6. Ker glede na obrazloženo datum (še) druge vročitve sodbe obdolžencu nima nobenega vpliva na izračun poteka pritožbenega roka, je v zvezi s tem uveljavljana pritožbena graja zmotne ugotovitve dejanskega stanja neutemeljena. Enako velja za zatrjevano kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj zaradi odsotnosti obrazložitve druge vročitve sodbe obdolžencu izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati odsotnosti razlogov o odločilnem dejstvu, kot edini podlagi za obstoj uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

7. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Odločitev o dolžnosti obdolženca, da plača sodno takso, je posledica neuspešne pritožbe in temelji na določbah prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena po Zakonu o sodnih taksah in tarifni številki 74013 Taksne tarife.

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 11/2004 z dne 21. 10. 2004.