Appeal dismissed because plaintiff failed to prove qualification for mandatory legal representation under ZUS-1.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal lodged by a foreign national against a visa refusal decision. The plaintiff filed the appeal personally without providing proof of having passed the state bar exam, which is a mandatory requirement for representation under Article 22(2) of the Administrative Procedure Act. The court ruled that since the plaintiff could not demonstrate this qualification, the appeal was inadmissible and rejected.
Legislator headnote
AI generatedArticle 22(2) of the Administrative Procedure Act; Article 343(4) of the Administrative Procedure Act: An appeal is inadmissible if the appellant fails to prove they meet the mandatory qualification for self-representation or have a qualified representative, as the requirement for a qualified advocate does not apply only if the party or their legal representative possesses the necessary qualification.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 32. člena in 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, predlagane v zvezi s tožbo zoper odločbo Veleposlaništva Republike Slovenije v Kairu, št. VKA-02-002642 z dne 9. 1. 2025, s katero je navedeni organ, zaradi obstoja zavrnilnih razlogov na podlagi 6. in 11. alineje prvega odstavka 26. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2), zavrnil tožničino prošnjo za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje (vizum D) za združitev družine s soprogom, slovenskih državljanom z imenom A. A., rojenim ...
2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper ta sklep z dne 13. 8. 2025 vložila pritožbo.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik. 1
5. Z zahtevano kvalifikacijo za vložitev pritožbe in s posledicami njene neizpolnitve, torej zavrženjem pritožbe, je bila pritožnica seznanjena v pravnem pouku sedaj izpodbijanega sklepa. Kljub temu je predmetno pritožbo vložila sama, v njej pa ne zatrjuje, da ima opravljen zahtevani izpit. Vrhovno sodišče jo je zato z dopisom I Up 159/2025 z dne 8. 9. 2025 pozvalo, da v roku osmih dni predloži dokaz, da ima opravljen pravniški državni izpit, vendar pritožnica v postavljenem roku zahtevanega dokazila ni predložila.
6. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo na podlagi 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 22. členom ZUS-1.
1 Npr. zadeve Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 76/2018, I Up 204/2022, I Up 12/2023 in druge.