Appeal dismissed because plaintiff lacked a law degree and failed to prove mandatory representation requirements under administrative law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the plaintiff's appeal against an administrative court decision, ruling that the appeal was inadmissible due to the plaintiff's lack of a law degree. The plaintiff attempted to file the appeal personally despite repeated warnings that mandatory representation by a licensed attorney is required unless the plaintiff or their legal representative holds a law degree. The court held that since the plaintiff could not demonstrate compliance with this statutory condition, the appeal lacked the necessary procedural standing and was therefore rejected.
Legislator headnote
AI generatedZPP 343. odst. 4; ZUS-1 22. odst. 2: An appeal filed by a party without a law degree is inadmissible unless the party or their legal representative possesses a law degree, as mandatory representation by a licensed attorney is a prerequisite for procedural standing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Stranka lahko v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije je na podlagi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper sklep istega sodišča IV U 107/2024-20 z dne 25. 3. 2025. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da pritožba ni dovoljena, ker je vložena po neupravičeni osebi, saj tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita.
2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper ta sklep ponovno sam vložil pritožbo.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 1
5. Ti zakonski pogoji za veljavno vložitev pritožbe, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo že upravno sodišče, veljajo tudi za obravnavano pritožbo. Na zahtevano kvalifikacijo za vložitev pritožbe je bil pritožnik večkrat opozorjen, tako v pravnem pouku izpodbijanega sklepa in kot izhaja iz predloženega spisa v neuspešnem pozivu sodišča prve stopnje z dne 17. 12. 2024, da predloži potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Kljub temu je pritožnik predmetno pritožbo (ponovno) vložil sam, v njej pa ne zatrjuje, da ima opravljen zahtevani izpit. Prav nasprotno, ob pavšalnem sklicevanju na več določb Ustave Republike Slovenije celo izrecno vztraja pri samostojni vložitvi obravnavane pritožbe. Vrhovno sodišče pritožnika zato ni ponovno pozvalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.
6. Vrhovno sodišče dodaja še, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava in zakon. Posledično pritožbe, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem, kot je presodilo že Ustavno sodišče, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. 2
7. Ker je pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
1 Npr. zadeve Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 76/2018, I Up 204/2022 , I Up 12/2023 in druge.
2 Odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008.